Page 154 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 154
lsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
pomembne.14 Na ravni Slovenije je po podatkih iz obeh mednarodnih baz
PISA indeks stabilen; v obeh letih je njegova povprečna vrednost 0,07. V
tem smislu lahko ugotovimo, da tudi na ravni posameznih regij med leto
ma 2009 in 2012 ni bilo večjih sprememb v socialno-ekonomskem statusu
slovenskih učenk in učencev.
Preglednica 2: Podatki o povprečnih vrednostih indeksa socialno-eko-
nomskega in kulturnega statusa po slovenskih regijah s primerjavami
med letoma 2009 in 2012.
Socialno-ekonomski PISA 2009 PISA 2012
in kulturni status
povprečje s.e. povprečje s.e.
Gorenjska regija 0,17 (0,04) 0,15 (0,06)
Goriška regija 0,03 (0,04) 0,11 (0,05)
Jugovzhodna Slovenija -0,10 (0,04) -0,04 (0,06)
Koroška regija -0,04 (0,05) 0,02 (0,09)
Notranjsko-kraška regija -0,02 (0,06) 0,04 (0,08)
Obalno-kraška regija 0,24 (0,05) 0,14 (0,07)
Osrednjeslovenska regija 0,24 (0,03) 0,28 (0,04)
Podravska regija 0,08 (0,02) 0,08 (0,04)
Pomurska regija -0,13 (0,05) -0,19 (0,07)
Savinjska regija -0,07 (0,03) -0,04 (0,05)
Spodnjeposavska regija 0,00 (0,07) -0,02 (0,09)
Zasavska regija -0,07 (0,07) -0,02 (0,09)
Vir: PISA 2009 in PISA 2012.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate analiz socialno-ekonom
skega in kulturnega gradienta za vsako področje pismenosti posebej. V
Preglednici 3 so predstavljeni rezultati analize dejanskih in t. i. pričako
vanih15 dosežkov ter naklona in moči socialno-ekonomskega in kultur
14 Prepoznava statistične pomembnosti razlik je odvisna od velikosti standardnih napak, ki
so v nekaterih regijah relativno velike. To velja tudi za druge preglednice v članku.
15 Pojem pričakovanih dosežkov je opisan v razdelku Podatki in metode; gre za dosežke, ki bi jih
pričakovali, če bi vsi učenke in učenci imeli povprečen socialno-ekonomski in kulturni status.
152
pomembne.14 Na ravni Slovenije je po podatkih iz obeh mednarodnih baz
PISA indeks stabilen; v obeh letih je njegova povprečna vrednost 0,07. V
tem smislu lahko ugotovimo, da tudi na ravni posameznih regij med leto
ma 2009 in 2012 ni bilo večjih sprememb v socialno-ekonomskem statusu
slovenskih učenk in učencev.
Preglednica 2: Podatki o povprečnih vrednostih indeksa socialno-eko-
nomskega in kulturnega statusa po slovenskih regijah s primerjavami
med letoma 2009 in 2012.
Socialno-ekonomski PISA 2009 PISA 2012
in kulturni status
povprečje s.e. povprečje s.e.
Gorenjska regija 0,17 (0,04) 0,15 (0,06)
Goriška regija 0,03 (0,04) 0,11 (0,05)
Jugovzhodna Slovenija -0,10 (0,04) -0,04 (0,06)
Koroška regija -0,04 (0,05) 0,02 (0,09)
Notranjsko-kraška regija -0,02 (0,06) 0,04 (0,08)
Obalno-kraška regija 0,24 (0,05) 0,14 (0,07)
Osrednjeslovenska regija 0,24 (0,03) 0,28 (0,04)
Podravska regija 0,08 (0,02) 0,08 (0,04)
Pomurska regija -0,13 (0,05) -0,19 (0,07)
Savinjska regija -0,07 (0,03) -0,04 (0,05)
Spodnjeposavska regija 0,00 (0,07) -0,02 (0,09)
Zasavska regija -0,07 (0,07) -0,02 (0,09)
Vir: PISA 2009 in PISA 2012.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate analiz socialno-ekonom
skega in kulturnega gradienta za vsako področje pismenosti posebej. V
Preglednici 3 so predstavljeni rezultati analize dejanskih in t. i. pričako
vanih15 dosežkov ter naklona in moči socialno-ekonomskega in kultur
14 Prepoznava statistične pomembnosti razlik je odvisna od velikosti standardnih napak, ki
so v nekaterih regijah relativno velike. To velja tudi za druge preglednice v članku.
15 Pojem pričakovanih dosežkov je opisan v razdelku Podatki in metode; gre za dosežke, ki bi jih
pričakovali, če bi vsi učenke in učenci imeli povprečen socialno-ekonomski in kulturni status.
152
