Page 153 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 153
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
Statistične analize13
V prvem koraku smo izvedli osnovne deskriptivne analize dosežkov bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti ter indeksa socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa iz baz PISA 2009 in PISA 2012 po sta
tističnih regijah. Za ugotavljanje povezanosti med dosežki in statusom
smo uporabili regresijsko analizo, ki smo jo izvedli za vsako področje, leto
in regijo posebej. Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziska
vi PISA – posamezni učenci so vzorčeni znotraj predhodno vzorčenih šol
– je treba upoštevati posebnosti pri izračunu standardnih napak cenilk,
kar smo zagotovili z uporabo Bootstrap metode (npr. Gonzalez in Foy,
2000). Ker pa ugotavljamo le povezanost na ravni posameznih učencev
brez vključ evanja višjih hierarhičnih ravni (npr. šol ali regij), smo uporabi
li pristop nehierarhične linearne regresije. S tem smo sicer zanemarili ugo
tavljanje kontekstualnih učinkov regij in šol, kot je na primer učinek sku
pinskega socialno-ekonomskega statusa regije. Z analizami v članku tako
ugotavljamo splošne socialno-ekonomsko in kulturno pogojene razlike v
dosežkih znotraj posameznih regij, razlike med šolami in regijami pa so
puščene ob strani.
Rezultati
Raziskovalna vprašanja v tem članku naslavljajo trende v dosežkih na
področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi
PISA med letoma 2009 in 2012 po slovenskih regijah ter trende v poveza
nosti teh dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim statusom učenk
in učencev. To povezanost raziskujemo z analizo socialno-ekonomskega
in kulturnega gradienta po področjih pismenosti, regijah in ciklih raz
iskave. Za ugotavljanje sprememb v povezanosti med dosežki in socialno
-ekonomskim in kulturnim statusom je kot podlago treba najprej ugoto
viti morebitne spremembe v samem statusu v tem obdobju. V Preglednici
2 so predstavljeni podatki o socialno-ekonomskem in kulturnem statu
su 15-letnikov po slovenskih regijah, kot so o njem poročali v vprašalnikih
raziskave, in primerjave med letoma 2009 in 2012.
Preglednica 2 kaže, da kljub določenim večjim nominalnim razli
kam v indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statusa med letoma
2009 in 2012 nobene spremembe ne moremo ovrednotiti kot statistično
13 Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 24.0 ter aplikacijo IDB Analyzer (IEA,
2016), kar je omogočalo izračun statističnih parametrov in njihovih populacijskih ocen s
standardnimi napakami z uporabo ustreznih vzorčnih uteži in vseh 5 ocen dosežka v ba-
zah PISA. Z uporabo navedenih standardnih napak je mogoče pri izbrani stopnji tveganja
ugotavljati statistične značilnosti vzorčnih razlik. V članku razlike navajamo pri stopnji
tveganja 5 %.
151
Statistične analize13
V prvem koraku smo izvedli osnovne deskriptivne analize dosežkov bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti ter indeksa socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa iz baz PISA 2009 in PISA 2012 po sta
tističnih regijah. Za ugotavljanje povezanosti med dosežki in statusom
smo uporabili regresijsko analizo, ki smo jo izvedli za vsako področje, leto
in regijo posebej. Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziska
vi PISA – posamezni učenci so vzorčeni znotraj predhodno vzorčenih šol
– je treba upoštevati posebnosti pri izračunu standardnih napak cenilk,
kar smo zagotovili z uporabo Bootstrap metode (npr. Gonzalez in Foy,
2000). Ker pa ugotavljamo le povezanost na ravni posameznih učencev
brez vključ evanja višjih hierarhičnih ravni (npr. šol ali regij), smo uporabi
li pristop nehierarhične linearne regresije. S tem smo sicer zanemarili ugo
tavljanje kontekstualnih učinkov regij in šol, kot je na primer učinek sku
pinskega socialno-ekonomskega statusa regije. Z analizami v članku tako
ugotavljamo splošne socialno-ekonomsko in kulturno pogojene razlike v
dosežkih znotraj posameznih regij, razlike med šolami in regijami pa so
puščene ob strani.
Rezultati
Raziskovalna vprašanja v tem članku naslavljajo trende v dosežkih na
področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi
PISA med letoma 2009 in 2012 po slovenskih regijah ter trende v poveza
nosti teh dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim statusom učenk
in učencev. To povezanost raziskujemo z analizo socialno-ekonomskega
in kulturnega gradienta po področjih pismenosti, regijah in ciklih raz
iskave. Za ugotavljanje sprememb v povezanosti med dosežki in socialno
-ekonomskim in kulturnim statusom je kot podlago treba najprej ugoto
viti morebitne spremembe v samem statusu v tem obdobju. V Preglednici
2 so predstavljeni podatki o socialno-ekonomskem in kulturnem statu
su 15-letnikov po slovenskih regijah, kot so o njem poročali v vprašalnikih
raziskave, in primerjave med letoma 2009 in 2012.
Preglednica 2 kaže, da kljub določenim večjim nominalnim razli
kam v indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statusa med letoma
2009 in 2012 nobene spremembe ne moremo ovrednotiti kot statistično
13 Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 24.0 ter aplikacijo IDB Analyzer (IEA,
2016), kar je omogočalo izračun statističnih parametrov in njihovih populacijskih ocen s
standardnimi napakami z uporabo ustreznih vzorčnih uteži in vseh 5 ocen dosežka v ba-
zah PISA. Z uporabo navedenih standardnih napak je mogoče pri izbrani stopnji tveganja
ugotavljati statistične značilnosti vzorčnih razlik. V članku razlike navajamo pri stopnji
tveganja 5 %.
151
