Page 146 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 146
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
Raudenbush in Glennie, 2001; Rumberger, 2010; Samuel, Bergman, Hup
ka-Brunner, 2013).
Izkaze povezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim
ozadjem najdemo v sodobnih raziskavah znanja tako na mednarodni rav
ni kot v Sloveniji. Mednarodno poročilo o rezultatih raziskave PISA 2012
o tem navaja, da »socialno-ekonomsko privilegirani učenke in učenci ter
šole v splošnem dosegajo precej višje rezultate kot njihovi deprivilegirani
vrstniki z razlikami, ki so večje, kot med katerimikoli drugimi skupina
mi učenk in učencev« (OECD, 2013b: str. 34). Vendar PISA kaže tudi, da
doseganje visokih rezultatov ne gre nujno na račun enakih možnosti, saj je
kar nekaj držav s pozitivnimi trendi v dosežkih uspelo hkrati omiliti vpliv
socialno-ekonomskega statusa na te dosežke, na primer z zmanjševanjem
razlik med privilegiranimi in deprivilegiranimi učenkami in učenci (ibid.:
str. 35). Navedeno kaže na pomen poglobljenih analiz za odkrivanje pove
zanosti in oblikovanje ukrepov za zmanjševanje vpliva socialno-ekonom
skega statusa na dosežke učencev.
Raziskava PISA za mero pravičnosti v izobraževanju (angl. equi
ty) uporablja moč socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta1 v do
sežkih. Če je povezanost šibka, potem socialno-ekonomsko in kulturno
ozadje učenk in učencev ni močan napovednik njihovih dosežkov. Po po
vezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem je Slo
venija v raziskavi PISA podobna povprečju OECD (npr. OECD, 2013b:
str. 174).2 Malo pa je znanega o podobnosti ali različnosti v tej povezanos
ti po podskupinah učenk in učencev, kot na primer po slovenskih regi
jah. V Sloveniji raziskave kažejo obstoj relativno stabilnih razlik v samih
dosežkih med regijami, pri čemer so v ospredju rangiranja pogosto regi
je, ki imajo višje tudi kazalnike o t. i. ozadenjskih dejavnikih, kot so so
cialno-ekonomski status, bruto plača, BDP (npr. Državna komisija za vo
denje …, 2014: str. 313; Štraus, 2015; Žakelj in Ivanuš Grmek, 2010: str.
101), vendar pa to ne velja za vsa izobraževalna področja (npr. Rutar in
Štraus, 2016). V članku z uporabo podatkov iz zadnjih dveh ciklov raziska
ve PISA, torej iz let 2009 in 2012, analiziramo povezanost dosežkov bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti s socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem učenk in učencev po posameznih statističnih regijah
v Sloveniji. Na ta način raziskujemo (ne)stabilnost povezanosti dosežkov
1 Pojem socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta je podrobneje opisan v razdelku
Podatki in metode.
2 Odstotek s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev pojasnjene
variance v dosežkih na različnih področjih pismenosti se giblje okoli 15 odstotkov, razlika
v dosežkih med skupinama učenk in učencev z eno standardno deviacijo različnim social-
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem se giblje okoli 40 točk.
144
Raudenbush in Glennie, 2001; Rumberger, 2010; Samuel, Bergman, Hup
ka-Brunner, 2013).
Izkaze povezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim
ozadjem najdemo v sodobnih raziskavah znanja tako na mednarodni rav
ni kot v Sloveniji. Mednarodno poročilo o rezultatih raziskave PISA 2012
o tem navaja, da »socialno-ekonomsko privilegirani učenke in učenci ter
šole v splošnem dosegajo precej višje rezultate kot njihovi deprivilegirani
vrstniki z razlikami, ki so večje, kot med katerimikoli drugimi skupina
mi učenk in učencev« (OECD, 2013b: str. 34). Vendar PISA kaže tudi, da
doseganje visokih rezultatov ne gre nujno na račun enakih možnosti, saj je
kar nekaj držav s pozitivnimi trendi v dosežkih uspelo hkrati omiliti vpliv
socialno-ekonomskega statusa na te dosežke, na primer z zmanjševanjem
razlik med privilegiranimi in deprivilegiranimi učenkami in učenci (ibid.:
str. 35). Navedeno kaže na pomen poglobljenih analiz za odkrivanje pove
zanosti in oblikovanje ukrepov za zmanjševanje vpliva socialno-ekonom
skega statusa na dosežke učencev.
Raziskava PISA za mero pravičnosti v izobraževanju (angl. equi
ty) uporablja moč socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta1 v do
sežkih. Če je povezanost šibka, potem socialno-ekonomsko in kulturno
ozadje učenk in učencev ni močan napovednik njihovih dosežkov. Po po
vezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem je Slo
venija v raziskavi PISA podobna povprečju OECD (npr. OECD, 2013b:
str. 174).2 Malo pa je znanega o podobnosti ali različnosti v tej povezanos
ti po podskupinah učenk in učencev, kot na primer po slovenskih regi
jah. V Sloveniji raziskave kažejo obstoj relativno stabilnih razlik v samih
dosežkih med regijami, pri čemer so v ospredju rangiranja pogosto regi
je, ki imajo višje tudi kazalnike o t. i. ozadenjskih dejavnikih, kot so so
cialno-ekonomski status, bruto plača, BDP (npr. Državna komisija za vo
denje …, 2014: str. 313; Štraus, 2015; Žakelj in Ivanuš Grmek, 2010: str.
101), vendar pa to ne velja za vsa izobraževalna področja (npr. Rutar in
Štraus, 2016). V članku z uporabo podatkov iz zadnjih dveh ciklov raziska
ve PISA, torej iz let 2009 in 2012, analiziramo povezanost dosežkov bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti s socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem učenk in učencev po posameznih statističnih regijah
v Sloveniji. Na ta način raziskujemo (ne)stabilnost povezanosti dosežkov
1 Pojem socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta je podrobneje opisan v razdelku
Podatki in metode.
2 Odstotek s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev pojasnjene
variance v dosežkih na različnih področjih pismenosti se giblje okoli 15 odstotkov, razlika
v dosežkih med skupinama učenk in učencev z eno standardno deviacijo različnim social-
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem se giblje okoli 40 točk.
144
