Page 151 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 151
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
po tem, ko je upoštevan status. Naklon gradienta je pokazatelj različnos
ti v dosežkih, ki jo lahko pripišemo vplivu statusa. Strmejši naklon naka
zuje večji in položnejši manjši vpliv. Moč gradienta se nanaša na razprše
nost dosežkov nad in pod gradientno krivuljo, ki opisuje povezanost; če je
povezava močna, je razpršenost manjša oziroma je več razpršenosti v do
sežkih dejansko povezane z dejavnikom, če pa je moč povezave šibka, po
tem je razpršenost nad in pod krivuljo večja oziroma lahko z dejavnikom
pojasnimo le manjši del razpršenosti v dosežkih. Najpogostejša mera moči
povezave je R2, ki predstavlja delež variance v dosežkih učenk in učencev,
ki jo lahko pojasnimo z dejavnikom, v našem primeru s socialno-ekonom
skim in kulturnim ozadjem.
Značilnosti vzorca po regijah
V članku uporabimo vzorca slovenskih 15-letnih dijakinj in dijakov iz raz
iskav PISA 2009 in PISA 2012, za katere so na voljo rezultati o ravneh
bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa ter regije. Za definicijo regij sledimo opredelitvam
dvanajstih statističnih regij v Sloveniji.8 Učencu oziroma učenki smo do
ločili tisto regijo, v kateri se nahaja osnovna šola, o kateri je poročal ozi
roma poročala v spremljajočem vprašalniku PISA.9 Glede na to, da so v
raziskavo PISA v Sloveniji vključene vse srednje šole10 – ki torej zastopajo
vseh dvanajst statističnih regij – in na teh šolah reprezentativni vzorci di
jakinj in dijakov, katerih večina je predhodno leto obiskovala deveti razred
osnovnih šol, lahko razumemo, da so tudi tako določene regije z vzorcem
PISA reprezentativno zastopane.11
V bazah PISA 2009 in PISA 2012 je v vzorca za Slovenijo vključenih 6154
oziroma 5911 učenk in učencev, kar predstavlja celotni generaciji 18.772
oziroma 18.418 15-letnih učenk in učencev.12 Podrobnejše informacije o
uporabljenih podatkih v analizah so predstavljene v Preglednici 1.
8 Https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije.
9 Pri interpretacijah rezultatov je treba upoštevati, da sta podatek o regiji osnovne šole in
indeks socialno-ekonomskega statusa izpeljana iz lastnih odgovorov učenk in učencev na
vprašanja v vprašalniku in ne iz neodvisnih opazovanj ali drugih vrst meritev. To pomeni,
da so odgovori in s tem tudi zaznave o povezavah z dosežki odvisne od učenčevega ra-
zumevanja vprašanj in posledično izbranega odgovora. Nekateri učenke in učenci v vzor-
cu PISA so osnovno šolo obiskovali izven Slovenije ali pa podatka niso navedli.
10 V raziskavo PISA v Sloveniji so vključene vse srednje šole ločeno po izobraževalnih pro-
gramih.
11 Vendar pa vzorec PISA ne predstavlja reprezentativnih vzorcev za posamezne osnovne
šole.
12 Natančnejši podatki o obeh vzorcih in izvedbi raziskave PISA za Slovenijo so v tehničnih
poročilih obeh raziskav (OECD, 2012a; OECD, 2014).
149
po tem, ko je upoštevan status. Naklon gradienta je pokazatelj različnos
ti v dosežkih, ki jo lahko pripišemo vplivu statusa. Strmejši naklon naka
zuje večji in položnejši manjši vpliv. Moč gradienta se nanaša na razprše
nost dosežkov nad in pod gradientno krivuljo, ki opisuje povezanost; če je
povezava močna, je razpršenost manjša oziroma je več razpršenosti v do
sežkih dejansko povezane z dejavnikom, če pa je moč povezave šibka, po
tem je razpršenost nad in pod krivuljo večja oziroma lahko z dejavnikom
pojasnimo le manjši del razpršenosti v dosežkih. Najpogostejša mera moči
povezave je R2, ki predstavlja delež variance v dosežkih učenk in učencev,
ki jo lahko pojasnimo z dejavnikom, v našem primeru s socialno-ekonom
skim in kulturnim ozadjem.
Značilnosti vzorca po regijah
V članku uporabimo vzorca slovenskih 15-letnih dijakinj in dijakov iz raz
iskav PISA 2009 in PISA 2012, za katere so na voljo rezultati o ravneh
bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa ter regije. Za definicijo regij sledimo opredelitvam
dvanajstih statističnih regij v Sloveniji.8 Učencu oziroma učenki smo do
ločili tisto regijo, v kateri se nahaja osnovna šola, o kateri je poročal ozi
roma poročala v spremljajočem vprašalniku PISA.9 Glede na to, da so v
raziskavo PISA v Sloveniji vključene vse srednje šole10 – ki torej zastopajo
vseh dvanajst statističnih regij – in na teh šolah reprezentativni vzorci di
jakinj in dijakov, katerih večina je predhodno leto obiskovala deveti razred
osnovnih šol, lahko razumemo, da so tudi tako določene regije z vzorcem
PISA reprezentativno zastopane.11
V bazah PISA 2009 in PISA 2012 je v vzorca za Slovenijo vključenih 6154
oziroma 5911 učenk in učencev, kar predstavlja celotni generaciji 18.772
oziroma 18.418 15-letnih učenk in učencev.12 Podrobnejše informacije o
uporabljenih podatkih v analizah so predstavljene v Preglednici 1.
8 Https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije.
9 Pri interpretacijah rezultatov je treba upoštevati, da sta podatek o regiji osnovne šole in
indeks socialno-ekonomskega statusa izpeljana iz lastnih odgovorov učenk in učencev na
vprašanja v vprašalniku in ne iz neodvisnih opazovanj ali drugih vrst meritev. To pomeni,
da so odgovori in s tem tudi zaznave o povezavah z dosežki odvisne od učenčevega ra-
zumevanja vprašanj in posledično izbranega odgovora. Nekateri učenke in učenci v vzor-
cu PISA so osnovno šolo obiskovali izven Slovenije ali pa podatka niso navedli.
10 V raziskavo PISA v Sloveniji so vključene vse srednje šole ločeno po izobraževalnih pro-
gramih.
11 Vendar pa vzorec PISA ne predstavlja reprezentativnih vzorcev za posamezne osnovne
šole.
12 Natančnejši podatki o obeh vzorcih in izvedbi raziskave PISA za Slovenijo so v tehničnih
poročilih obeh raziskav (OECD, 2012a; OECD, 2014).
149
