Page 145 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 145
Trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem
gradientu iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012
po slovenskih regijah
Mojca Štraus
Sodobne razprave o kakovosti sistemov vzgoje in izobraževanja v
ospredje pogosto postavljajo vprašanje njihove učinkovitosti (angl.
efficiency) in/ali pravičnosti (angl. equity) (npr. Rizvi in Lingard,
2009; Bela knjiga, 2011). Pri tem se še kot posebej relevantno izkazuje tudi
vprašanje, ali je na podlagi obstoječih, praviloma poenostavljenih, analiz
rezultatov mednarodnih raziskav znanja utemeljeno sklepati o (ne)pravič
nosti in (ne)učinkovitosti izobraževalnih sistemov.
Vprašanje pravičnosti izobraževalnih politik se pogosto operaciona
lizira z ugotavljanjem povezav med socialno-ekonomskim in kulturnim
ozadjem učenk in učencev ter njihovo uspešnostjo v izobraževanju. Te po
vezave so sicer že dolgo prepoznane (npr. Duru-Bellat, 2004; Sirin, 2005;
White, 1982), vendar zagotavljanje enakih možnosti učenkam in učen
cem ne glede na njihovo ozadje tudi v Sloveniji (Bela knjiga, 2011) ostaja
znanstveno relevantno in javnopolitično odprto vprašanje. Razlike v do
sežkih učenk in učencev, ki se povezujejo s socialno-ekonomskim ozad
jem njihovih družin, lahko izhajajo iz genetskih vplivov ali vplivov okolja
in seveda medsebojno povezanega delovanja obojih. Ugotovljeno je, da je
povezanost mogoče zaznati že zgodaj v otroštvu; že v vrtcu otroci iz depri
vilegiranih družin verjetneje izkazujejo počasnejši kognitivni razvoj (npr.
Freijo et al., 2006; Hertzman in Weins, 1996; Merry, 2013; Thiel, 2012). Ko
vstopijo v šolo, je zanje verjetneje, da bodo imeli šibkejše učne rezultate ali
da bodo šolo prezgodaj opustili (npr. Alexander, Entwisle in Olson, 2007;
Martins in Veiga, 2010). S tem nastane verjetnost, da bodo imeli manj pri
ložnosti za nadaljevanje izobraževanja in na trgu dela (npr. Kerckh off,
143
gradientu iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012
po slovenskih regijah
Mojca Štraus
Sodobne razprave o kakovosti sistemov vzgoje in izobraževanja v
ospredje pogosto postavljajo vprašanje njihove učinkovitosti (angl.
efficiency) in/ali pravičnosti (angl. equity) (npr. Rizvi in Lingard,
2009; Bela knjiga, 2011). Pri tem se še kot posebej relevantno izkazuje tudi
vprašanje, ali je na podlagi obstoječih, praviloma poenostavljenih, analiz
rezultatov mednarodnih raziskav znanja utemeljeno sklepati o (ne)pravič
nosti in (ne)učinkovitosti izobraževalnih sistemov.
Vprašanje pravičnosti izobraževalnih politik se pogosto operaciona
lizira z ugotavljanjem povezav med socialno-ekonomskim in kulturnim
ozadjem učenk in učencev ter njihovo uspešnostjo v izobraževanju. Te po
vezave so sicer že dolgo prepoznane (npr. Duru-Bellat, 2004; Sirin, 2005;
White, 1982), vendar zagotavljanje enakih možnosti učenkam in učen
cem ne glede na njihovo ozadje tudi v Sloveniji (Bela knjiga, 2011) ostaja
znanstveno relevantno in javnopolitično odprto vprašanje. Razlike v do
sežkih učenk in učencev, ki se povezujejo s socialno-ekonomskim ozad
jem njihovih družin, lahko izhajajo iz genetskih vplivov ali vplivov okolja
in seveda medsebojno povezanega delovanja obojih. Ugotovljeno je, da je
povezanost mogoče zaznati že zgodaj v otroštvu; že v vrtcu otroci iz depri
vilegiranih družin verjetneje izkazujejo počasnejši kognitivni razvoj (npr.
Freijo et al., 2006; Hertzman in Weins, 1996; Merry, 2013; Thiel, 2012). Ko
vstopijo v šolo, je zanje verjetneje, da bodo imeli šibkejše učne rezultate ali
da bodo šolo prezgodaj opustili (npr. Alexander, Entwisle in Olson, 2007;
Martins in Veiga, 2010). S tem nastane verjetnost, da bodo imeli manj pri
ložnosti za nadaljevanje izobraževanja in na trgu dela (npr. Kerckh off,
143
