Page 150 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 150
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
mera dohodka, ravni izobraževanja in ugleda poklica (Mueller in Parcel,
1981, iz Willms, 2003). Družbena struktura je lahko katerakoli struktura,
ki združuje posameznike, kot na primer geografsko opredeljene lokalne
skupnosti in regije v državi, ali socialno opredeljene strukture, na primer
šole in delovna okolja (Willms, 2003). PISA uporablja sestavljeno mero
učenčevega ekonomskega, socialnega in kulturnega ozadja, ki je izpeljana
iz najvišjega poklicnega in izobraževalnega statusa staršev in domačih ma
terialnih, kulturnih in izobraževalnih dobrin, kot o njih poročajo učenci
in učenke v posebnem vprašalniku; mera se imenuje indeks socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa6 (OECD, 2013b).
O kakovosti tega indeksa Schulz (2005) navaja, da učenke in učenci z
nizkimi ravnmi izobraževalnih in kulturnih dobrin morda preveč pozitiv
no odgovarjajo na vprašanja o materialnih dobrinah, kar domnevno izhaja
iz njihovega nepoznavanja domače situacije, ali pa so posebej n agnjeni
k socialno zaželenemu odgovarjanju na ta vprašanja. Nonoyama-Taru
mi (2008) dodatno ugotavlja, da v tem indeksu komponenta kulturnih
dobrin doda zelo pomemben delež k veljavnosti pojasnjevanja razlik v do
sežkih učenk in učencev, Hansen in Munck (2012) pa poudarjata, da se so
cialni status večinoma reproducira preko tega, torej kulturnega kapitala.
Za obravnavo povezav dosežkov učencev s socialno-ekonomskim
ozadjem je Willms (2003) uporabil pojem socialno-ekonomskega gradien
ta. Zaradi vključitve komponente kulturnega kapitala v ugotavljanje in
deksa socialno-ekonomskega in kulturnega statusa v raziskavi PISA gra
dient v tem članku imenujemo socialno-ekonomski in kulturni gradient.
Ta gradient je uporaben za opis kakovosti in razlik v dosežkih učenk in
učencev iz različnih socialno-ekonomskih in kulturnih ozadij. Willms
(ibid.) navaja tri komponente gradienta: raven, naklon in moč7 povezave
med kriterijsko spremenljivko, v našem primeru dosežki, in socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom učenk in učencev. Raven gradienta je
definirana kot pričakovani dosežek pri povprečnem statusu (oziroma pri
vrednosti 0). Raven gradienta je pokazatelj splošne kakovosti dosežkov,
6 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje OECD
enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam dodeljena
enaka utež (OECD, 2013b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost indeksa
ne nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan,
ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v
državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne)
odgovore od povprečnega odgovora v državah OECD. Za ugotavljanje trendov v tem in-
deksu smo za leto 2009 uporabili s strani mednarodnega centra raziskave PISA naknadno
pripravljene podatke, ki so dostopni na http://www.oecd.org/pisa/.
7 V veliko aplikacijah za izračun parametrov regresijskih modelov se za raven gradienta upo-
rablja oznaka »constant« (kar bi v slovenščini pomenilo »presečišče«), za naklon gradien-
ta oznaka »b« in za moč gradienta oznaka »R2«.
148
mera dohodka, ravni izobraževanja in ugleda poklica (Mueller in Parcel,
1981, iz Willms, 2003). Družbena struktura je lahko katerakoli struktura,
ki združuje posameznike, kot na primer geografsko opredeljene lokalne
skupnosti in regije v državi, ali socialno opredeljene strukture, na primer
šole in delovna okolja (Willms, 2003). PISA uporablja sestavljeno mero
učenčevega ekonomskega, socialnega in kulturnega ozadja, ki je izpeljana
iz najvišjega poklicnega in izobraževalnega statusa staršev in domačih ma
terialnih, kulturnih in izobraževalnih dobrin, kot o njih poročajo učenci
in učenke v posebnem vprašalniku; mera se imenuje indeks socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa6 (OECD, 2013b).
O kakovosti tega indeksa Schulz (2005) navaja, da učenke in učenci z
nizkimi ravnmi izobraževalnih in kulturnih dobrin morda preveč pozitiv
no odgovarjajo na vprašanja o materialnih dobrinah, kar domnevno izhaja
iz njihovega nepoznavanja domače situacije, ali pa so posebej n agnjeni
k socialno zaželenemu odgovarjanju na ta vprašanja. Nonoyama-Taru
mi (2008) dodatno ugotavlja, da v tem indeksu komponenta kulturnih
dobrin doda zelo pomemben delež k veljavnosti pojasnjevanja razlik v do
sežkih učenk in učencev, Hansen in Munck (2012) pa poudarjata, da se so
cialni status večinoma reproducira preko tega, torej kulturnega kapitala.
Za obravnavo povezav dosežkov učencev s socialno-ekonomskim
ozadjem je Willms (2003) uporabil pojem socialno-ekonomskega gradien
ta. Zaradi vključitve komponente kulturnega kapitala v ugotavljanje in
deksa socialno-ekonomskega in kulturnega statusa v raziskavi PISA gra
dient v tem članku imenujemo socialno-ekonomski in kulturni gradient.
Ta gradient je uporaben za opis kakovosti in razlik v dosežkih učenk in
učencev iz različnih socialno-ekonomskih in kulturnih ozadij. Willms
(ibid.) navaja tri komponente gradienta: raven, naklon in moč7 povezave
med kriterijsko spremenljivko, v našem primeru dosežki, in socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom učenk in učencev. Raven gradienta je
definirana kot pričakovani dosežek pri povprečnem statusu (oziroma pri
vrednosti 0). Raven gradienta je pokazatelj splošne kakovosti dosežkov,
6 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje OECD
enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam dodeljena
enaka utež (OECD, 2013b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost indeksa
ne nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan,
ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v
državah OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne)
odgovore od povprečnega odgovora v državah OECD. Za ugotavljanje trendov v tem in-
deksu smo za leto 2009 uporabili s strani mednarodnega centra raziskave PISA naknadno
pripravljene podatke, ki so dostopni na http://www.oecd.org/pisa/.
7 V veliko aplikacijah za izračun parametrov regresijskih modelov se za raven gradienta upo-
rablja oznaka »constant« (kar bi v slovenščini pomenilo »presečišče«), za naklon gradien-
ta oznaka »b« in za moč gradienta oznaka »R2«.
148
