Page 149 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 149
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
izpostavi morebitna spregledana področja, kjer bi v vzgojno-izobraževal
nem sistemu kazalo sistemsko ali lokalno vpeljati spremembe. Primer je
prepoznava šibkosti v ravneh bralne pismenosti slovenskih učenk in učen
cev v raziskavi PISA 2009 (OECD, 2010) in ponovno v raziskavi PISA
2012 (OECD, 2013a), kar je vodilo k oblikovanju in izpeljavi različnih
sprememb v vzgojno-izobraževalnih procesih z namenom zviševanja do
seženih ravni te pismenosti (npr. Nolimal in Novaković, ur., 2013).
Naslednji razdelek opisuje podatke in metode za raziskovanje v tem
članku. Za tem predstavljamo rezultate analiz in razpravo o ugotovljenih
trendih v dosežkih in njihovi povezanosti s socialno-ekonomskim in kul
turnim ozadjem učenk in učencev v raziskavi PISA po slovenskih regijah.
Z opisovanjem teh trendov poskušamo bolje razumeti kakovost, različ
nost in pravičnost v izobraževalnem sistemu v Sloveniji.
Podatki in metode
Zbiranje podatkov v zadnjih dveh ciklih raziskave PISA je potekalo v le
tih 2009 in 2012. O uporabi tovrstnih podatkov za analize kakovosti iz
obraževalnih sistemov razpravljata Duru-Bellat in Suchaut (2005), in si
cer, da primerjave izobraževalnih dosežkov iz tovrstnih raziskav, in torej
tudi raziskave PISA, vedno naletijo na ovire in omejitve, kot so potreba po
upoštevanju različnosti izobraževalnih kontekstov (npr. OECD, 2012b),
odsotnost neposredne merljivosti znanja (npr. Mislevy, Wilson, Eric
kan in Chudowsky, 2003), in zato operacionalizacije vsebine preverjanja
(Cole, 1990; OECD, 2012b), ki s seboj nosijo svoje prednosti in slabosti
za ugotavljanje kakovosti dosežkov in možnosti njihovega nadgrajevanja
(Mislevy, 1995). Uporabo podatkov PISA 2009 in PISA 2012 za analize
v tem članku je torej treba razumeti v okviru teh podlag. V tem razdel
ku na kratko predstavljamo koncept socialno-ekonomskega in kulturne
ga gradienta, ki nam služi kot temeljno orodje za naslavljanje zastavljenih
raziskovalnih vprašanj, nekaj osnovnih značilnosti podatkov PISA 2009
in PISA 2012 in podrobnejše statistične metode, ki jih bomo uporabili za
analizo ob naslavljanju raziskovalnih vprašanj.
Socialno-ekonomski in kulturni gradient5
Čeprav ni enotnega mnenja, kaj pomeni socialno-ekonomsko in kulturno
ozadje (npr. White, 1982), se ta izraz tipično uporablja za relativni polo
žaj družine ali posameznika v hierarhični družbeni strukturi, glede na
dostop ali nadzor nad premoženjem, ugledom in vplivnostjo (Mueller in
Parcel, 1981, iz Willms, 2003). Običajno se operacionalizira kot sestavljena
5 Razlaga socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta je predstavljena enako kot že v
Štraus (2015).
147
izpostavi morebitna spregledana področja, kjer bi v vzgojno-izobraževal
nem sistemu kazalo sistemsko ali lokalno vpeljati spremembe. Primer je
prepoznava šibkosti v ravneh bralne pismenosti slovenskih učenk in učen
cev v raziskavi PISA 2009 (OECD, 2010) in ponovno v raziskavi PISA
2012 (OECD, 2013a), kar je vodilo k oblikovanju in izpeljavi različnih
sprememb v vzgojno-izobraževalnih procesih z namenom zviševanja do
seženih ravni te pismenosti (npr. Nolimal in Novaković, ur., 2013).
Naslednji razdelek opisuje podatke in metode za raziskovanje v tem
članku. Za tem predstavljamo rezultate analiz in razpravo o ugotovljenih
trendih v dosežkih in njihovi povezanosti s socialno-ekonomskim in kul
turnim ozadjem učenk in učencev v raziskavi PISA po slovenskih regijah.
Z opisovanjem teh trendov poskušamo bolje razumeti kakovost, različ
nost in pravičnost v izobraževalnem sistemu v Sloveniji.
Podatki in metode
Zbiranje podatkov v zadnjih dveh ciklih raziskave PISA je potekalo v le
tih 2009 in 2012. O uporabi tovrstnih podatkov za analize kakovosti iz
obraževalnih sistemov razpravljata Duru-Bellat in Suchaut (2005), in si
cer, da primerjave izobraževalnih dosežkov iz tovrstnih raziskav, in torej
tudi raziskave PISA, vedno naletijo na ovire in omejitve, kot so potreba po
upoštevanju različnosti izobraževalnih kontekstov (npr. OECD, 2012b),
odsotnost neposredne merljivosti znanja (npr. Mislevy, Wilson, Eric
kan in Chudowsky, 2003), in zato operacionalizacije vsebine preverjanja
(Cole, 1990; OECD, 2012b), ki s seboj nosijo svoje prednosti in slabosti
za ugotavljanje kakovosti dosežkov in možnosti njihovega nadgrajevanja
(Mislevy, 1995). Uporabo podatkov PISA 2009 in PISA 2012 za analize
v tem članku je torej treba razumeti v okviru teh podlag. V tem razdel
ku na kratko predstavljamo koncept socialno-ekonomskega in kulturne
ga gradienta, ki nam služi kot temeljno orodje za naslavljanje zastavljenih
raziskovalnih vprašanj, nekaj osnovnih značilnosti podatkov PISA 2009
in PISA 2012 in podrobnejše statistične metode, ki jih bomo uporabili za
analizo ob naslavljanju raziskovalnih vprašanj.
Socialno-ekonomski in kulturni gradient5
Čeprav ni enotnega mnenja, kaj pomeni socialno-ekonomsko in kulturno
ozadje (npr. White, 1982), se ta izraz tipično uporablja za relativni polo
žaj družine ali posameznika v hierarhični družbeni strukturi, glede na
dostop ali nadzor nad premoženjem, ugledom in vplivnostjo (Mueller in
Parcel, 1981, iz Willms, 2003). Običajno se operacionalizira kot sestavljena
5 Razlaga socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta je predstavljena enako kot že v
Štraus (2015).
147
