Page 147 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 147
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem v treh dimenzijah: časovni
(med letoma 2009 in 2012), vsebinski (bralna, matematična in naravoslov
na pismenost) in geografski (12 statističnih regij Slovenije). Zaradi komp
leksnosti ugotavljanja primerjav v vseh treh dimenzijah hkrati smo dali
prednost časovni dimenziji. Raziskujemo torej, kako se je povezanost med
dosežki in socialno-ekonomskim in kulturnim statusom po posameznih
regijah v navedenem obdobju morda spremenila. Te analize se umeščajo v
kontekst že znanih rezultatov, da so bili dosežki na ravni Slovenije na vseh
treh področjih pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009 in 2012 sta
bilni (OECD, 2013a).3 Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšni so trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem statusu 15-let
nikov iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012 po posameznih statis
tičnih regijah v Sloveniji?
2.a Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju bralne pismenosti med
letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveniji?
2.b Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju matematične pismenosti
med letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveni
ji?
2.c Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju naravoslovne pismenosti
med letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveni
ji?
Raziskovalna vprašanja se umeščajo v okvir ugotavljanja, kolikšne
ravni t. i. socialne reprodukcije v šoli oziroma pravičnosti je mogoče za
znati in kakšni so trendi v teh ugotovitvah za Slovenijo po podskupinah
učenk in učencev iz različnih statističnih regij. Za raziskovanje social
ne reprodukcije sta Duru-Bellat in Suchaut (2005) iz podatkov raziska
ve PISA 2000 oblikovala pokazatelj4 socialnih neenakosti v dosežkih na
ravni držav in nasprotno od pričakovanj ugotovila, da med socialnimi ne
enakostmi v dosežkih in neenakostmi v dohodkih odraslih na ravni dr
žav ni korelacije; med državami s podobnimi neenakostmi v dohodkih
so bile velike razlike v socialni neenakosti dosežkov. Sklepala sta, da to
kaže, da nekateri izobraževalni sistemi uspešneje kompenzirajo družbe
3 Povprečni dosežek pri bralni pismenosti je bil leta 2009 enak 483 točk (s.e. 1,0) in leta 2012
481 točk (s.e. 1,2); pri matematični pismenosti v obeh letih 501 točko (s.e. 1,2); pri nara-
voslovni pismenosti leta 2009 512 točk (s.e. 1,1) in leta 2012 514 točk (s.e. 1,3).
4 Upoštevala sta podatke o poklicu in izobrazbi staršev, najvišjo stopnjo izobrazbe staršev,
materialne in kulturne dobrine v družini in povprečno razliko v dosežkih glede na to, ali
ima mama nižjo (ISCED 1 ali 2) ali višjo izobrazbo (ISCED 5 ali 6).
145
s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem v treh dimenzijah: časovni
(med letoma 2009 in 2012), vsebinski (bralna, matematična in naravoslov
na pismenost) in geografski (12 statističnih regij Slovenije). Zaradi komp
leksnosti ugotavljanja primerjav v vseh treh dimenzijah hkrati smo dali
prednost časovni dimenziji. Raziskujemo torej, kako se je povezanost med
dosežki in socialno-ekonomskim in kulturnim statusom po posameznih
regijah v navedenem obdobju morda spremenila. Te analize se umeščajo v
kontekst že znanih rezultatov, da so bili dosežki na ravni Slovenije na vseh
treh področjih pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009 in 2012 sta
bilni (OECD, 2013a).3 Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšni so trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem statusu 15-let
nikov iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012 po posameznih statis
tičnih regijah v Sloveniji?
2.a Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju bralne pismenosti med
letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveniji?
2.b Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju matematične pismenosti
med letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveni
ji?
2.c Kakšni so trendi v dosežkih in v njihovi povezanosti s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom na področju naravoslovne pismenosti
med letoma 2009 in 2012 po posameznih statističnih regijah v Sloveni
ji?
Raziskovalna vprašanja se umeščajo v okvir ugotavljanja, kolikšne
ravni t. i. socialne reprodukcije v šoli oziroma pravičnosti je mogoče za
znati in kakšni so trendi v teh ugotovitvah za Slovenijo po podskupinah
učenk in učencev iz različnih statističnih regij. Za raziskovanje social
ne reprodukcije sta Duru-Bellat in Suchaut (2005) iz podatkov raziska
ve PISA 2000 oblikovala pokazatelj4 socialnih neenakosti v dosežkih na
ravni držav in nasprotno od pričakovanj ugotovila, da med socialnimi ne
enakostmi v dosežkih in neenakostmi v dohodkih odraslih na ravni dr
žav ni korelacije; med državami s podobnimi neenakostmi v dohodkih
so bile velike razlike v socialni neenakosti dosežkov. Sklepala sta, da to
kaže, da nekateri izobraževalni sistemi uspešneje kompenzirajo družbe
3 Povprečni dosežek pri bralni pismenosti je bil leta 2009 enak 483 točk (s.e. 1,0) in leta 2012
481 točk (s.e. 1,2); pri matematični pismenosti v obeh letih 501 točko (s.e. 1,2); pri nara-
voslovni pismenosti leta 2009 512 točk (s.e. 1,1) in leta 2012 514 točk (s.e. 1,3).
4 Upoštevala sta podatke o poklicu in izobrazbi staršev, najvišjo stopnjo izobrazbe staršev,
materialne in kulturne dobrine v družini in povprečno razliko v dosežkih glede na to, ali
ima mama nižjo (ISCED 1 ali 2) ali višjo izobrazbo (ISCED 5 ali 6).
145
