Page 135 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 135
u. štremfel ■ pravičnost in/ali učinkovitost v kontekstu ...

obstoju, temveč marginalizaciji in podrejanju socialne pravičnosti s strani
hegemonskega neolibralnega diskurza.
Priporočila Sloveniji
V nadaljevanju izpostavljamo ključne ugotovitve pregleda Posebnih pri­
poročil državam članicam EU, s katerimi Evropska komisija in Svet EU v
okviru uresničevanja strategije Evropa 2020 članicam EU na podlagi ana­
lize njihovih letnih nacionalnih reformnih programov in programov sta­
bilnosti predlagata ukrepe, ki naj bi v najširšem smislu vodili k doseganju
na znanju temelječega gospodarstva ter pametne, trajnostne in vključujo­
če rasti. Posebno pozornost pri pregledu namenjamo v prejšnjem poglav­
ju izpostavljenim vprašanjem pravičnosti in ekonomske učinkovitosti iz­
obraževanja.

Slovenija v nacionalnih reformnih programih in programih sta­
bilnosti poudarja tako ekonomske kot socialne vidike izobraževan­
ja: »Zaradi gospodarske krize so nujni varčevalni ukrepi na področju
izobraževanja.«10 (Vlada Republike Slovenije, 2012: str. 13.) »Dolgoročen
pritisk stroškov, ki so povezani z demografskimi trendi, na javne finance,
jasno kaže potrebo po /.../ prilagoditvi sistema usposabljanja in izobra­
ževanja.« (Vlada Republike Slovenije, 2015: str. 29.) »Krepilo se bo tudi
kompetence strokovnih delavcev na celotni izobraževalni vertikali (social­
ne in državljanske kompetence), saj so le-ti ključni za zagotavljanje kako­
vosti izobraževalnega sistema.« (Vlada Republike Slovenije, 2016: str. 19.)
Iz Priporočil Evropske komisije in Sveta EU pa sta jasno razvidni osredin­
jenost le na ekonomsko učinkovitost izobraževanja ter tesna navezanost
izobraževanja na trg dela: »Poleg tega iz sorazmerno majhne učinkovito­
sti javne porabe, na primer na področju izobraževanja, izhaja, da bi lah­
ko imela Slovenija dodatni manevrski prostor za konsolidacijo, ki temelji
na odhodkih, in sicer brez slabšanja kakovosti javnih storitev.« (Evropska
komisija, 2011: str. 4.) »Odzivnost sistema izobraževanja in usposabljan­
ja na potrebe trga dela ostaja nezadostna.« (Evropska komisija, 2012b: str.
7.) »Odpravi naj se neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela.«
(Evropska komisija, 2014: str. 8.)

Tako, kot je samo sprejemanje evropskih agend odvisno od zgodo­
vinskega, kulturnega in družbenopolitičnega ozadja držav članic, tudi
priporočil članicam, ki prihajajo od institucij EU, ni mogoče razume­
ti ločeno od širšega mednarodnega konteksta in priporočil, ki jih člani­
cam posredujejo druge mednarodne organizacije (npr. OECD in IMF).
Na tem mestu zato povzemamo poročili Ekonomski pregled o Sloveni­

10 Navedena ugotovitev je zapisana pod razdelkom z naslovom »Kakovostno in racionalnej­
še izobraževanje kot ključni dejavnik razvoja«.
133
   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140