Page 135 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 135
u. štremfel ■ pravičnost in/ali učinkovitost v kontekstu ...
obstoju, temveč marginalizaciji in podrejanju socialne pravičnosti s strani
hegemonskega neolibralnega diskurza.
Priporočila Sloveniji
V nadaljevanju izpostavljamo ključne ugotovitve pregleda Posebnih pri
poročil državam članicam EU, s katerimi Evropska komisija in Svet EU v
okviru uresničevanja strategije Evropa 2020 članicam EU na podlagi ana
lize njihovih letnih nacionalnih reformnih programov in programov sta
bilnosti predlagata ukrepe, ki naj bi v najširšem smislu vodili k doseganju
na znanju temelječega gospodarstva ter pametne, trajnostne in vključujo
če rasti. Posebno pozornost pri pregledu namenjamo v prejšnjem poglav
ju izpostavljenim vprašanjem pravičnosti in ekonomske učinkovitosti iz
obraževanja.
Slovenija v nacionalnih reformnih programih in programih sta
bilnosti poudarja tako ekonomske kot socialne vidike izobraževan
ja: »Zaradi gospodarske krize so nujni varčevalni ukrepi na področju
izobraževanja.«10 (Vlada Republike Slovenije, 2012: str. 13.) »Dolgoročen
pritisk stroškov, ki so povezani z demografskimi trendi, na javne finance,
jasno kaže potrebo po /.../ prilagoditvi sistema usposabljanja in izobra
ževanja.« (Vlada Republike Slovenije, 2015: str. 29.) »Krepilo se bo tudi
kompetence strokovnih delavcev na celotni izobraževalni vertikali (social
ne in državljanske kompetence), saj so le-ti ključni za zagotavljanje kako
vosti izobraževalnega sistema.« (Vlada Republike Slovenije, 2016: str. 19.)
Iz Priporočil Evropske komisije in Sveta EU pa sta jasno razvidni osredin
jenost le na ekonomsko učinkovitost izobraževanja ter tesna navezanost
izobraževanja na trg dela: »Poleg tega iz sorazmerno majhne učinkovito
sti javne porabe, na primer na področju izobraževanja, izhaja, da bi lah
ko imela Slovenija dodatni manevrski prostor za konsolidacijo, ki temelji
na odhodkih, in sicer brez slabšanja kakovosti javnih storitev.« (Evropska
komisija, 2011: str. 4.) »Odzivnost sistema izobraževanja in usposabljan
ja na potrebe trga dela ostaja nezadostna.« (Evropska komisija, 2012b: str.
7.) »Odpravi naj se neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela.«
(Evropska komisija, 2014: str. 8.)
Tako, kot je samo sprejemanje evropskih agend odvisno od zgodo
vinskega, kulturnega in družbenopolitičnega ozadja držav članic, tudi
priporočil članicam, ki prihajajo od institucij EU, ni mogoče razume
ti ločeno od širšega mednarodnega konteksta in priporočil, ki jih člani
cam posredujejo druge mednarodne organizacije (npr. OECD in IMF).
Na tem mestu zato povzemamo poročili Ekonomski pregled o Sloveni
10 Navedena ugotovitev je zapisana pod razdelkom z naslovom »Kakovostno in racionalnej
še izobraževanje kot ključni dejavnik razvoja«.
133
obstoju, temveč marginalizaciji in podrejanju socialne pravičnosti s strani
hegemonskega neolibralnega diskurza.
Priporočila Sloveniji
V nadaljevanju izpostavljamo ključne ugotovitve pregleda Posebnih pri
poročil državam članicam EU, s katerimi Evropska komisija in Svet EU v
okviru uresničevanja strategije Evropa 2020 članicam EU na podlagi ana
lize njihovih letnih nacionalnih reformnih programov in programov sta
bilnosti predlagata ukrepe, ki naj bi v najširšem smislu vodili k doseganju
na znanju temelječega gospodarstva ter pametne, trajnostne in vključujo
če rasti. Posebno pozornost pri pregledu namenjamo v prejšnjem poglav
ju izpostavljenim vprašanjem pravičnosti in ekonomske učinkovitosti iz
obraževanja.
Slovenija v nacionalnih reformnih programih in programih sta
bilnosti poudarja tako ekonomske kot socialne vidike izobraževan
ja: »Zaradi gospodarske krize so nujni varčevalni ukrepi na področju
izobraževanja.«10 (Vlada Republike Slovenije, 2012: str. 13.) »Dolgoročen
pritisk stroškov, ki so povezani z demografskimi trendi, na javne finance,
jasno kaže potrebo po /.../ prilagoditvi sistema usposabljanja in izobra
ževanja.« (Vlada Republike Slovenije, 2015: str. 29.) »Krepilo se bo tudi
kompetence strokovnih delavcev na celotni izobraževalni vertikali (social
ne in državljanske kompetence), saj so le-ti ključni za zagotavljanje kako
vosti izobraževalnega sistema.« (Vlada Republike Slovenije, 2016: str. 19.)
Iz Priporočil Evropske komisije in Sveta EU pa sta jasno razvidni osredin
jenost le na ekonomsko učinkovitost izobraževanja ter tesna navezanost
izobraževanja na trg dela: »Poleg tega iz sorazmerno majhne učinkovito
sti javne porabe, na primer na področju izobraževanja, izhaja, da bi lah
ko imela Slovenija dodatni manevrski prostor za konsolidacijo, ki temelji
na odhodkih, in sicer brez slabšanja kakovosti javnih storitev.« (Evropska
komisija, 2011: str. 4.) »Odzivnost sistema izobraževanja in usposabljan
ja na potrebe trga dela ostaja nezadostna.« (Evropska komisija, 2012b: str.
7.) »Odpravi naj se neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela.«
(Evropska komisija, 2014: str. 8.)
Tako, kot je samo sprejemanje evropskih agend odvisno od zgodo
vinskega, kulturnega in družbenopolitičnega ozadja držav članic, tudi
priporočil članicam, ki prihajajo od institucij EU, ni mogoče razume
ti ločeno od širšega mednarodnega konteksta in priporočil, ki jih člani
cam posredujejo druge mednarodne organizacije (npr. OECD in IMF).
Na tem mestu zato povzemamo poročili Ekonomski pregled o Sloveni
10 Navedena ugotovitev je zapisana pod razdelkom z naslovom »Kakovostno in racionalnej
še izobraževanje kot ključni dejavnik razvoja«.
133
