Page 134 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 134
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
stavljal regulativni okvir, v katerem država za doseganje najboljših izidov
izobraževanja zagotavlja finančna sredstva in odgovornost akterjev ter
omogoči njihovo izbiro in tekmovanje. Meni, da edino ekonomsko učin
koviti in pravični izobraževalni sistemi lahko pomembno (so)prispevajo h
gospodarski rasti in družbeni koheziji EU.
Kratek pregled razprav nakazuje številna odprta vprašanja o (ne)
komplementarnosti pravičnosti in (ekonomske) učinkovitosti v izobra
ževanju. Čeprav nekateri raziskovalci menijo, da na področju skupnega
evropskega sodelovanja na področju izobraževanja ne moremo govoriti
o popolnem izginotju socialnih ciljev (pravičnosti), je drugim z upora
bo različnih teoretskih in metodoloških okvirov uspelo prikazati, da se
je ravnotežje močno prevesilo na stran ekonomskih ciljev (učinkovitosti).
Navedeno podpirajo tudi analize kazalnikov in ciljnih vrednosti, ki pou
darjajo predvsem ekonomske cilje izobraževanja in s tem usmerjajo pozor
nost akterjev na merjena področja (Gornitzka, 2006; Nordin, 2011).9
Pri tem Grimaldi (2012) ocenjuje kot zanimivo dejstvo, da je pra
vičnost ostala vključena v javnopolitične dokumente EU na področju
izobraževanja in ima osrednjo vlogo v nacionalnih izobraževalnih poli
tikah številnih držav članic. Grimaldi (ibid.: str. 1131), sklicujoč se na šte
vilne avtorje, meni, da pravičnost kljub njenim številnim in raznolikim
(celo nasprotujočim si opredelitvam) predstavlja pomemben simbol v dis
kurzu vseh pravilno mislečih ljudi. Ta simbol je zaradi široke pozorno
sti in podpore v družbi pri oblikovanju javnopolitičnih dokumentov ne
mogoče prezreti. Vendar nadalje opozarja, da si je v številnih nacionalnih
izobraževalnih sistemih neoliberalizem (tudi z mehanizmi nove oblike
vladavine) prisvojil koncept socialne pravičnosti in ga zreduciral na ena
kost možnosti. Na oblikovanje nacionalnih politik socialne pravičnosti
tako močno vpliva neoliberalno razumevanje pravičnosti, ki je v velikem
n asprotju z distributivnimi, kulturnimi in povezovalnimi idejami social
ne pravičnosti. Izobraževanje tako postaja nesporno podrejeno ekonom
skim imperativom rasti, zaposlenosti in globalne konkurenčnosti. Neoli
beralna ideologija kot skupek kompleksnih idej, vrednot, javnopolitičnih
tem in procesov, v ozadju katerih je ekonomska racionalnost, tako temelji
to preoblikuje področje izobraževanja, njegove koncepte, objekte, subjek
te in tehnologije. Če povzamemo, čeprav v dokumentih evropskih insti
tucij (npr. Evropska komisija, 2006) zasledimo načelna prizadevanja za
uskladitev sicer nasprotujočih si diskurzov ekonomske učinkovitosti in
socialne pravičnosti, kritične analize kažejo, da smo priča ne njunemu so
9 Čeprav so bili ob začetku okrepljenega sodelovanja članic EU na področju izobraževanja
na ravni EU oblikovani kazalniki pravičnosti v izobraževanju (glej tudi Kodelja, tu), pre-
gled in analiza novejših dokumentov nakazujeta, da le-ti niso zaživeli v praksi.
132
stavljal regulativni okvir, v katerem država za doseganje najboljših izidov
izobraževanja zagotavlja finančna sredstva in odgovornost akterjev ter
omogoči njihovo izbiro in tekmovanje. Meni, da edino ekonomsko učin
koviti in pravični izobraževalni sistemi lahko pomembno (so)prispevajo h
gospodarski rasti in družbeni koheziji EU.
Kratek pregled razprav nakazuje številna odprta vprašanja o (ne)
komplementarnosti pravičnosti in (ekonomske) učinkovitosti v izobra
ževanju. Čeprav nekateri raziskovalci menijo, da na področju skupnega
evropskega sodelovanja na področju izobraževanja ne moremo govoriti
o popolnem izginotju socialnih ciljev (pravičnosti), je drugim z upora
bo različnih teoretskih in metodoloških okvirov uspelo prikazati, da se
je ravnotežje močno prevesilo na stran ekonomskih ciljev (učinkovitosti).
Navedeno podpirajo tudi analize kazalnikov in ciljnih vrednosti, ki pou
darjajo predvsem ekonomske cilje izobraževanja in s tem usmerjajo pozor
nost akterjev na merjena področja (Gornitzka, 2006; Nordin, 2011).9
Pri tem Grimaldi (2012) ocenjuje kot zanimivo dejstvo, da je pra
vičnost ostala vključena v javnopolitične dokumente EU na področju
izobraževanja in ima osrednjo vlogo v nacionalnih izobraževalnih poli
tikah številnih držav članic. Grimaldi (ibid.: str. 1131), sklicujoč se na šte
vilne avtorje, meni, da pravičnost kljub njenim številnim in raznolikim
(celo nasprotujočim si opredelitvam) predstavlja pomemben simbol v dis
kurzu vseh pravilno mislečih ljudi. Ta simbol je zaradi široke pozorno
sti in podpore v družbi pri oblikovanju javnopolitičnih dokumentov ne
mogoče prezreti. Vendar nadalje opozarja, da si je v številnih nacionalnih
izobraževalnih sistemih neoliberalizem (tudi z mehanizmi nove oblike
vladavine) prisvojil koncept socialne pravičnosti in ga zreduciral na ena
kost možnosti. Na oblikovanje nacionalnih politik socialne pravičnosti
tako močno vpliva neoliberalno razumevanje pravičnosti, ki je v velikem
n asprotju z distributivnimi, kulturnimi in povezovalnimi idejami social
ne pravičnosti. Izobraževanje tako postaja nesporno podrejeno ekonom
skim imperativom rasti, zaposlenosti in globalne konkurenčnosti. Neoli
beralna ideologija kot skupek kompleksnih idej, vrednot, javnopolitičnih
tem in procesov, v ozadju katerih je ekonomska racionalnost, tako temelji
to preoblikuje področje izobraževanja, njegove koncepte, objekte, subjek
te in tehnologije. Če povzamemo, čeprav v dokumentih evropskih insti
tucij (npr. Evropska komisija, 2006) zasledimo načelna prizadevanja za
uskladitev sicer nasprotujočih si diskurzov ekonomske učinkovitosti in
socialne pravičnosti, kritične analize kažejo, da smo priča ne njunemu so
9 Čeprav so bili ob začetku okrepljenega sodelovanja članic EU na področju izobraževanja
na ravni EU oblikovani kazalniki pravičnosti v izobraževanju (glej tudi Kodelja, tu), pre-
gled in analiza novejših dokumentov nakazujeta, da le-ti niso zaživeli v praksi.
132
