Page 128 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel

šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6

reševanjem problema (bolj zaželeno situacijo v prihodnosti). Procesiranje
problemov se pravzaprav začne z iskanjem problemov: vladanje je odvisno
od identifikacije situacij kot problematičnih, priznavanja ekspertiz v po­
vezavi s temi problemi in odkritjem tehnologij vladanja, ki so videne kot
primeren odziv (Colebatch, 2006: str. 313). Za razumevanje vladavine re­
ševanja problemov (angl. governance of problems) je zato bistveno prikaza­
ti, kdo postavlja kakšne vrste vprašanj v javnopolitični diskurzu in kdo se
pojavi s kakšno vrsto odgovora in kako razmerje med vprašanjem (iden­
tifikacijo problema) in odgovorom (rešitvijo problema) vzpostavi in obli­
kuje javnopolitično razpravo kot osnovo za oblikovanje in implementaci­
jo javnih politik.

Z vidika družbenih konstruktivistov oblikovanje (predvsem nadna­
cionalnih) politik predstavlja vladavino reševanja problemov. Akterji obli­
kovanja nadnacionalnih politik namreč prihajajo iz različnih držav ter se
razlikujejo po izkušnjah, vrednotah, normah in prepričanju. Skupno so­
delovanje postane mogoče le, če uspejo proizvesti skupno razumevanje o
nujnosti skupnega sodelovanja (Paster, 2005; Bernhard, 2011). Bistveni
proces pri tem je skupna konstrukcija problema, ki je predpogoj za skupni
odziv oziroma sodelovanje (Hoppe, 2011: str. 50). O vladavini kot trans­
nacionalnem reševanju problemov govorimo, kadar skupina držav spozna
skupni javnopolitični problem ter skupaj načrtuje njegovo reševanje, ki je
razvidno iz skupno oblikovanega modela javne politike, ki javnopolitični
problem naslavlja.

Vladanje na področju izobraževanja ni omejeno z nacionalnim, saj
mednarodni primerjalni podatki gradijo javnopolitične probleme in obli­
kujejo javnopolitične rešitve nad in med nacionalnimi ravnmi (npr. Nóvoa
in Yariv-Mashal, 2003). Razvoj novih javnopolitičnih instrumentov (med­
narodne raziskave znanja, mednarodne primerjalne lestvice dosežkov, cilj­
ne vrednosti) tako zagotavlja kapaciteto vladavine mednarod­nih institu­
cij in organizacij (npr. Evropska komisija, OECD, IMF) ne le z merjenjem
in spremljanjem dosežkov nacionalnih izobraževalnih sistemov, temveč
predvsem s konstrukcijo specifičnih javnopolitičnih prob­lemov in obliko­
vanjem njihovih rešitev na podlagi predpostavk javnopolitičnega učen­ja
(Grek, 2010: str. 397). Grekova (ibid.) meni, da je konstrukcija javnopoli­
tičnega problema na podlagi vedno novih podatkov in standardov nujna
za vzpostavitev novih oblik vladavine. Vsaka konstrukcija problema nam­
reč že predstavlja možnost in smer njegovega (v naprej predpostavljenega)
reševanja. Rešitev predstavlja (naj)pomembnejši del definiranja javnopo­
litičnega problema (Wildavsky, 1979: str. 17), vladajoči pa proizvajajo na­
tančno toliko problemov, kot jih bodo lahko rešili, nič več (Hoppe, 2011:
str. 33).

126