Page 123 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 123
u. štremfel ■ pravičnost in/ali učinkovitost v kontekstu ...
Nova oblika vladavine v EU na področju izobraževalnih
politik
Proces, s katerim Evropska komisija vpliva na oblikovanje in izvajanje na
cionalnih izobraževalnih politik je, kot uvodoma navedeno, bistveno do
ločen s konceptom na podatkih temelječega oblikovanja politik, ki ga
teoretsko umeščamo v razumevanje nove (neoliberalne) oblike vladavi
ne kot vladavine ciljev, primerjav, (javno)političnih problemov in vlada
vine eksp ertnega znanja (npr. Grek, 2010; Lawn, 2011; Ozga, 2011).2 Teo
retsko gledano (npr. Weible, 2008) je namen uporabe ekspertnega znanja
v oblikovanju javnih politik lahko različen: instrumentalen (v smislu nev
tralne uporabe ekspertnega znanja za izboljševanje javnopolitičnih rezul
tatov), političen (v smislu uporabe ekspertnega znanja v podporo določe
ni ideologiji) in družben (v smislu, da je akumulacija ekspertnega znanja
namenjena postopnemu spreminjanju sistema prepričanj v družbi). Na
podlagi navedenih teoretskih predpostavk ni izključeno, da javnopolitič
ni instrumenti, ki jih uporablja Evropska komisija (tudi mednarodne raz
iskave znanja), poleg proceduralnih postopkov primerjave izobraževalnih
sistemov in njihovih dosežkov ne vsebujejo tudi normativnih mehaniz
mov definiranja upravičene oz. pametne in dobre politike, zato niso nuj
no nevtralen javnopolitični instrument. Z vključenostjo ekspertov in eks
pertnega znanja delujejo na daljavo (Miller in Rose, 2008) in vzpostavljajo
evropski izobraževalni prostor (Grek, 2010; Lawn, 2011) ter s tem sproža
jo vprašanja o suverenosti nacionalnih izobraževalnih politik. Po mnenju
več avtorjev (npr. Apple, 2001; Cort, 2010; Dale, 2009) je bistvena pred
nost neoliberalne ideologije pri usmerjanju družbe, da politične strategije
dobijo vtis nevtralnosti. Novo obliko vladavine v EU na področju izobra
ževalnih politik je zato mogoče razumeti kot posebno obliko politične
ga vladanja. Koncept na podatkih temelječega oblikovanja politik pa kot
tehniko upravljanja in nadzora javnopolitičnega procesa (Parsons, 2002;
Shahjahan, 2011).
V nadaljevanju izpostavljamo teoretske predpostavke, ki lahko pred
stavljajo uvid v uspešnost delovanja novih oblik vladavine, razlago razisko
valno še vedno ne dovolj pojasnjenega vpliva nove oblike vladavine EU na
države članice ter njeno zaznano nekritično in pasivno sprejemanje v slo
venskem izobraževalnem prostoru.
2 Čeprav mnogi novo obliko vladavine EU na področju izobraževalnih politik, ki vključuje
uporabo ekspertnega znanja, umeščajo predvsem v obdobje po letu 2000, Pépin (2006) s
številnimi konkretnimi primeri prikazuje na podatkih temelječe odločanje že v sedemde-
setih letih prejšnjega stoletja.
121
Nova oblika vladavine v EU na področju izobraževalnih
politik
Proces, s katerim Evropska komisija vpliva na oblikovanje in izvajanje na
cionalnih izobraževalnih politik je, kot uvodoma navedeno, bistveno do
ločen s konceptom na podatkih temelječega oblikovanja politik, ki ga
teoretsko umeščamo v razumevanje nove (neoliberalne) oblike vladavi
ne kot vladavine ciljev, primerjav, (javno)političnih problemov in vlada
vine eksp ertnega znanja (npr. Grek, 2010; Lawn, 2011; Ozga, 2011).2 Teo
retsko gledano (npr. Weible, 2008) je namen uporabe ekspertnega znanja
v oblikovanju javnih politik lahko različen: instrumentalen (v smislu nev
tralne uporabe ekspertnega znanja za izboljševanje javnopolitičnih rezul
tatov), političen (v smislu uporabe ekspertnega znanja v podporo določe
ni ideologiji) in družben (v smislu, da je akumulacija ekspertnega znanja
namenjena postopnemu spreminjanju sistema prepričanj v družbi). Na
podlagi navedenih teoretskih predpostavk ni izključeno, da javnopolitič
ni instrumenti, ki jih uporablja Evropska komisija (tudi mednarodne raz
iskave znanja), poleg proceduralnih postopkov primerjave izobraževalnih
sistemov in njihovih dosežkov ne vsebujejo tudi normativnih mehaniz
mov definiranja upravičene oz. pametne in dobre politike, zato niso nuj
no nevtralen javnopolitični instrument. Z vključenostjo ekspertov in eks
pertnega znanja delujejo na daljavo (Miller in Rose, 2008) in vzpostavljajo
evropski izobraževalni prostor (Grek, 2010; Lawn, 2011) ter s tem sproža
jo vprašanja o suverenosti nacionalnih izobraževalnih politik. Po mnenju
več avtorjev (npr. Apple, 2001; Cort, 2010; Dale, 2009) je bistvena pred
nost neoliberalne ideologije pri usmerjanju družbe, da politične strategije
dobijo vtis nevtralnosti. Novo obliko vladavine v EU na področju izobra
ževalnih politik je zato mogoče razumeti kot posebno obliko politične
ga vladanja. Koncept na podatkih temelječega oblikovanja politik pa kot
tehniko upravljanja in nadzora javnopolitičnega procesa (Parsons, 2002;
Shahjahan, 2011).
V nadaljevanju izpostavljamo teoretske predpostavke, ki lahko pred
stavljajo uvid v uspešnost delovanja novih oblik vladavine, razlago razisko
valno še vedno ne dovolj pojasnjenega vpliva nove oblike vladavine EU na
države članice ter njeno zaznano nekritično in pasivno sprejemanje v slo
venskem izobraževalnem prostoru.
2 Čeprav mnogi novo obliko vladavine EU na področju izobraževalnih politik, ki vključuje
uporabo ekspertnega znanja, umeščajo predvsem v obdobje po letu 2000, Pépin (2006) s
številnimi konkretnimi primeri prikazuje na podatkih temelječe odločanje že v sedemde-
setih letih prejšnjega stoletja.
121
