Page 125 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 125
u. štremfel ■ pravičnost in/ali učinkovitost v kontekstu ...
vprašanje, kako dejansko razumemo pojma »življenje v na znanju temel
ječi družbi« in »delo v na znanju temelječem gospodarstvu«, saj se upo
rabljata zelo ohlapno in vključujeta različne semantike, ki jih posredno
lahko označimo kot ideološke redukcionizme ali moralizme populistič
nih iniciativ.4 Žiljak (2008: str. 97) tako na znanju temelječo družbo ozna
či kot diskurz, imaginarnost, projekcijo možnega stanja stvari ali možnih
svetov. Ta imaginarnost lahko predstavlja zamišljene dejavnosti ali druž
beno realnost, ki vsebuje materializacijo tega diskurza. Podobno Ozga in
Jones (2006: 5) menita, da je na znanju temelječe gospodarstvo slogan, ba
nalnost, ki je univerzalno sprejeta kot resnica, ki oblikuje splošno prepri
čanje v družbi. Je javnopolitični metanarativ, ki predpostavlja in zahteva
prilagoditev, deljenje in izmenjavo znanja v sistemu globalne produkcije.
Namenjen je za utemeljitev potrebnih sprememb v novi obliki vladavine
na področju izobraževalnih politik v EU, ki bodo vodile h globalni kon
kurenčnosti EU.
Uresničevanje ciljev (angl. effectiveness) je težko presojati, če ti niso
jasno določeni.5 Pri tem se sklicujemo na bistvene teoretske predpostavke
evalvacije javnih politik, ki temelji na presoji, ali so zastavljeni cilji javne
politike doseženi (Hogwood in Gunn, 1984; Nachmias, 1979). Če novo
obliko vladavine v EU teoretsko razumemo kot vodenje, usmerjanje in
nadziranje akterjev (Kooiman, 2003), da s kolelektivnim reševanjem jav
nopolitičnih problemov skupaj dosegajo zastavljene cilje (Pierre in Peters,
2000), prej omenjena ohlapnost in nejasnost ciljev izobraževanja (na naj
višji strateški ravni opredeljena kot življenje v na znanju temelječi družbi)
tako na nadnacionalni kot nacionalni ravni odpira prostor političnim ma
nipulacijam ter s tem odmik od objektivnega in nevtralnega k politične
mu vladanju (Borrás in Radaelli, 2011). Ravno odprtost in nejasnost ciljev
EU pa omogočata ustvarjanje definicij upravičenih oz. pametnih in dob
rih politik ter skupnega dobrega (Borrás in Conzelmann, 2007). Takšne
definicije so namreč sredstvo političnega pritiska na akterje (države člani
ce), da spremenijo svoje vedenje (Adler in Haas, 1992). Skupno razumevan
je javnopolitičnih problemov in rešitev na področju izobraževalnih poli
4 Žiljak (ibid.: 99) meni, da je znotraj tega diskurza izraze dejavni državljan, odgovorni ljudje,
sodelovanje in družbena blaginja zamenjal diskurz učinkovitosti, kakovosti, kompetenc,
ciljne orientiranosti in evalvacije.
5 Room (2005: str. 122) pojasni, da so se eksperti v EU soočali z velikimi dilemami, kako ope
racionalizirati in določiti kazalnike, ki bodo merili tako ohlapne pojme, kot sta na znanju
temelječa družba oziroma na znanju temelječe gospodarstvo. Ravno tako Gornitzkova
(2006) opominja, da iz trinajstih ciljev in kazalnikov I&U 2010 (glejte: Evropska komisija,
2002) ni natančno razvidno, kakšne so njihove vzajemne povezave, oziroma kako kot celo-
ta prispevajo k uresničevanju na znanju temelječe družbe oziroma na znanju temelječega
gospodarstva.
123
vprašanje, kako dejansko razumemo pojma »življenje v na znanju temel
ječi družbi« in »delo v na znanju temelječem gospodarstvu«, saj se upo
rabljata zelo ohlapno in vključujeta različne semantike, ki jih posredno
lahko označimo kot ideološke redukcionizme ali moralizme populistič
nih iniciativ.4 Žiljak (2008: str. 97) tako na znanju temelječo družbo ozna
či kot diskurz, imaginarnost, projekcijo možnega stanja stvari ali možnih
svetov. Ta imaginarnost lahko predstavlja zamišljene dejavnosti ali druž
beno realnost, ki vsebuje materializacijo tega diskurza. Podobno Ozga in
Jones (2006: 5) menita, da je na znanju temelječe gospodarstvo slogan, ba
nalnost, ki je univerzalno sprejeta kot resnica, ki oblikuje splošno prepri
čanje v družbi. Je javnopolitični metanarativ, ki predpostavlja in zahteva
prilagoditev, deljenje in izmenjavo znanja v sistemu globalne produkcije.
Namenjen je za utemeljitev potrebnih sprememb v novi obliki vladavine
na področju izobraževalnih politik v EU, ki bodo vodile h globalni kon
kurenčnosti EU.
Uresničevanje ciljev (angl. effectiveness) je težko presojati, če ti niso
jasno določeni.5 Pri tem se sklicujemo na bistvene teoretske predpostavke
evalvacije javnih politik, ki temelji na presoji, ali so zastavljeni cilji javne
politike doseženi (Hogwood in Gunn, 1984; Nachmias, 1979). Če novo
obliko vladavine v EU teoretsko razumemo kot vodenje, usmerjanje in
nadziranje akterjev (Kooiman, 2003), da s kolelektivnim reševanjem jav
nopolitičnih problemov skupaj dosegajo zastavljene cilje (Pierre in Peters,
2000), prej omenjena ohlapnost in nejasnost ciljev izobraževanja (na naj
višji strateški ravni opredeljena kot življenje v na znanju temelječi družbi)
tako na nadnacionalni kot nacionalni ravni odpira prostor političnim ma
nipulacijam ter s tem odmik od objektivnega in nevtralnega k politične
mu vladanju (Borrás in Radaelli, 2011). Ravno odprtost in nejasnost ciljev
EU pa omogočata ustvarjanje definicij upravičenih oz. pametnih in dob
rih politik ter skupnega dobrega (Borrás in Conzelmann, 2007). Takšne
definicije so namreč sredstvo političnega pritiska na akterje (države člani
ce), da spremenijo svoje vedenje (Adler in Haas, 1992). Skupno razumevan
je javnopolitičnih problemov in rešitev na področju izobraževalnih poli
4 Žiljak (ibid.: 99) meni, da je znotraj tega diskurza izraze dejavni državljan, odgovorni ljudje,
sodelovanje in družbena blaginja zamenjal diskurz učinkovitosti, kakovosti, kompetenc,
ciljne orientiranosti in evalvacije.
5 Room (2005: str. 122) pojasni, da so se eksperti v EU soočali z velikimi dilemami, kako ope
racionalizirati in določiti kazalnike, ki bodo merili tako ohlapne pojme, kot sta na znanju
temelječa družba oziroma na znanju temelječe gospodarstvo. Ravno tako Gornitzkova
(2006) opominja, da iz trinajstih ciljev in kazalnikov I&U 2010 (glejte: Evropska komisija,
2002) ni natančno razvidno, kakšne so njihove vzajemne povezave, oziroma kako kot celo-
ta prispevajo k uresničevanju na znanju temelječe družbe oziroma na znanju temelječega
gospodarstva.
123
