Page 124 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 124
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
Vladavina ciljev
Sabel in Zeitlin (2010) novo obliko vladavine v EU opredelita kot ekspe
rimentalno vladavino, ki deluje na podlagi štirih mehanizmov: 1) postav
ljanja skupnih ciljev, 2) avtonomije posameznih akterjev pri doseganju le
-teh, 3) odgovornosti akterjev za njihovo doseganje, 4) identifikacije novih
problemov in priložnosti pri doseganju skupnih ciljev. Eksperimentalno
vladavino tako označita kot rekurzivni proces zastavljanja ciljev in pregle
da njihovega uresničevanja, ki je osnovano na javnopolitičnem učenju in
primerjavi njihovega doseganja v različnih kontekstih.
Grek (2009) meni, da sta pri t. i. vladavini ciljev (angl. output-orien
ted governance) ključna vloga podatkov in upravljanje z njimi. Podatki
omogočajo vladati na podlagi določanja ciljev in s tem usmerjati dosež
ke akterjev pri njihovem doseganju. Pri tem se v novi obliki vladavine v
ospredju kot mehanizem nadzora in usmerjanja vedenja pojavijo material
ne in diskurzivne strategije. Te so kombinirane z zunanjimi regulativnimi
mehanizmi (s kazalniki in ciljnimi vrednostmi), ki skušajo skupaj usmer
jati in preoblikovati delovanje posameznih (individualnih in kolektivnih)
akterjev. To pomeni, da so objave in publikacije, ki predstavljajo informa
cije o uspešnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, sredstva za spodbujanje,
presojanje in primerjanje akterjev v smislu dosežkov. Na ta način predstav
ljajo nadzor konteksta, a hkrati avtonomnost akterjev, ki v njem delujejo,
glede tega, kako bodo cilje dosegli. Gre za sistem discipliniranja na podla
gi presojanja in klasifikacij akterjev pri doseganju (skupno dogovorjenih)
ciljev. Ozga (2003) meni, da je na področju izobraževanja vladavina do
sežkov postala ključni instrument izboljševanja izobraževalnih sistemov
in večanja odgovornosti posameznih akterjev zanje. Njen vpliv temelji na
strahu pred podpovprečnostjo, ki je ob naraščajoči konkurenčnosti in tek
movalnosti v globaliziranem svetu še toliko večji.3
Med cilji, ki jim države članice na področju izobraževanja v EU sle
dijo, nedvomno ne moremo spregledati Lizbonske strategije, po katerih
naj bi EU postala na znanju temelječe gospodarstvo, sposobno zagotavljati
tako trajnostno gospodarsko rast kot socialno kohezijo. Jakobijeva (2007:
str. 39) meni, da je ideja na znanju temelječe družbe in na znanju temelje
čega gospodarstva države spodbudila k izvajanju sprememb na področju
izobraževanja. Države članice na znanju temelječo družbo oziroma gospo
darstvo vidijo kot simbol sprememb in želeno stanje, ki ga pričakujejo v
prihodnjih letih, zato sprejemajo politike, ki bodo namenjene tem potre
bam in ciljem. Zgaga (2011: str. 21) meni, da je pri tem izjemno relevantno
3 V zadnjem času se je po svetu izoblikovalo prepričanje, da so dosežki države v raziskavi
PISA kazalnik njenega prihodnjega gospodarskega razvoja (Hanushek in Wößmann,
2010).
122
Vladavina ciljev
Sabel in Zeitlin (2010) novo obliko vladavine v EU opredelita kot ekspe
rimentalno vladavino, ki deluje na podlagi štirih mehanizmov: 1) postav
ljanja skupnih ciljev, 2) avtonomije posameznih akterjev pri doseganju le
-teh, 3) odgovornosti akterjev za njihovo doseganje, 4) identifikacije novih
problemov in priložnosti pri doseganju skupnih ciljev. Eksperimentalno
vladavino tako označita kot rekurzivni proces zastavljanja ciljev in pregle
da njihovega uresničevanja, ki je osnovano na javnopolitičnem učenju in
primerjavi njihovega doseganja v različnih kontekstih.
Grek (2009) meni, da sta pri t. i. vladavini ciljev (angl. output-orien
ted governance) ključna vloga podatkov in upravljanje z njimi. Podatki
omogočajo vladati na podlagi določanja ciljev in s tem usmerjati dosež
ke akterjev pri njihovem doseganju. Pri tem se v novi obliki vladavine v
ospredju kot mehanizem nadzora in usmerjanja vedenja pojavijo material
ne in diskurzivne strategije. Te so kombinirane z zunanjimi regulativnimi
mehanizmi (s kazalniki in ciljnimi vrednostmi), ki skušajo skupaj usmer
jati in preoblikovati delovanje posameznih (individualnih in kolektivnih)
akterjev. To pomeni, da so objave in publikacije, ki predstavljajo informa
cije o uspešnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, sredstva za spodbujanje,
presojanje in primerjanje akterjev v smislu dosežkov. Na ta način predstav
ljajo nadzor konteksta, a hkrati avtonomnost akterjev, ki v njem delujejo,
glede tega, kako bodo cilje dosegli. Gre za sistem discipliniranja na podla
gi presojanja in klasifikacij akterjev pri doseganju (skupno dogovorjenih)
ciljev. Ozga (2003) meni, da je na področju izobraževanja vladavina do
sežkov postala ključni instrument izboljševanja izobraževalnih sistemov
in večanja odgovornosti posameznih akterjev zanje. Njen vpliv temelji na
strahu pred podpovprečnostjo, ki je ob naraščajoči konkurenčnosti in tek
movalnosti v globaliziranem svetu še toliko večji.3
Med cilji, ki jim države članice na področju izobraževanja v EU sle
dijo, nedvomno ne moremo spregledati Lizbonske strategije, po katerih
naj bi EU postala na znanju temelječe gospodarstvo, sposobno zagotavljati
tako trajnostno gospodarsko rast kot socialno kohezijo. Jakobijeva (2007:
str. 39) meni, da je ideja na znanju temelječe družbe in na znanju temelje
čega gospodarstva države spodbudila k izvajanju sprememb na področju
izobraževanja. Države članice na znanju temelječo družbo oziroma gospo
darstvo vidijo kot simbol sprememb in želeno stanje, ki ga pričakujejo v
prihodnjih letih, zato sprejemajo politike, ki bodo namenjene tem potre
bam in ciljem. Zgaga (2011: str. 21) meni, da je pri tem izjemno relevantno
3 V zadnjem času se je po svetu izoblikovalo prepričanje, da so dosežki države v raziskavi
PISA kazalnik njenega prihodnjega gospodarskega razvoja (Hanushek in Wößmann,
2010).
122
