Page 207 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 207
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
še tehnika / tehnologija in inženirstvo (oziroma strokovni predmeti). V
Preglednici 5 so razvrščeni po letu objave, kjer prvi prispevek sodi v prvo
petletno obdobje (Rogers et al., 2007), naslednji štirje pa v drugo petletno
obdobje. Preučili bomo še 2 prispevka, ki imata v središču obravnave pri-
stop PBL pri STEM predmetih.
Med IBL prispevki je v več kot polovici obravnavan osnovnošol-
ski nivo matematike (v kombinaciji z naravoslovjem ali STEM predme-
ti), preostanek si dokaj enakomerno delita srednješolski in univerzitetni
nivo, kar kaže Preglednica 5. Od prispevkov, ki smo jim dodelili osnov-
nošolski nivo izobraževanja, pa jih kar 5 sega še v srednješolski nivo. Dalje
je med prispevki največ kvantitativnih raziskav, le 4 raziskave so namreč
kvalitativne in 2 mešani. Samo v eni uporabijo kavzalno-eksperimentalno
metodo (Dogan, 2012) in pri dveh kvazi kavzalno-eksperimentalno meto-
do, kjer preučujejo učinek eksperimentalnega faktorja s testom pred in po
njem. Pri enajstih raziskavah uporabijo kavzalno-neeksperimentalno me-
todo, od tega je 5 študij primera in 6 analiz vprašalnika, v eni raziskavi pa
avtorji uporabijo opisno metodo. Kar 9 prispevkov je takih, kjer so osebe
učitelji ali prihodnji učitelji, nato so trije prispevki, kjer so preučevane ose-
be učenci in enako število raziskav učiteljev in učencev skupaj. Prispevki
so podrobneje opisani v Preglednici 5.
Od osmih prispevkov s področja matematike in naravoslovja skupaj
le en prispevek interdisciplinarno vključuje obe področji v pouk (Wing
Mui, 2013), pri enem preučujejo mnenja učiteljev obeh predmetov o smi-
selnosti in pogostosti vključevanja IBL v pouk (Marshall et al., 2009), pri
ostalih prispevkih pa razvijajo vprašalnik (Marshall et al., 2010; Shore et
al., 2012) ali izobražujejo učitelje na obeh področjih skupaj, a ni nujno,
da snov pri IBL tudi interdisciplinarno povezujejo (Lotter et al., 2014;
Rogers et al., 2007; Tuan et al., 2017; Turner et al., 2018). Osebe v raziska-
vi so vselej učitelji ali prihodnji učitelji, dvakrat ti skupaj z učenci.
Pri treh STEM področjih matematika med predmeti nikjer ni pose-
bej izpostavljena. V raziskavi (Ibrahim et al., 2017) z MAVIES vprašalni-
kom ugotavljajo, v kolikšni meri se vključuje v STEM projekte matematič-
no razmišljanje, obliko interdisciplinarne povezanosti STEM predmetov
in delež samostojnega raziskovanja pri študiju na splošno. Thibaut in so-
delavci (2019) preučujejo pomen osebnega prepričanja za izvedbo interdi-
sciplinarnega povezovanja STEM predmetov z IBL ali PBL na belgijskih
srednjih šolah, ena raziskava pa je opisna primerjava treh šol s PBL ali IBL
STEM doktrino brez konkretnih interdisciplinarnih povezav (Lesseig et
al., 2019).
Med štirimi prispevki iz samostojnega področja matematika s pri-
stopom IBL so kar trije, ki vsebujejo konkretne primere srednješolskih
205
še tehnika / tehnologija in inženirstvo (oziroma strokovni predmeti). V
Preglednici 5 so razvrščeni po letu objave, kjer prvi prispevek sodi v prvo
petletno obdobje (Rogers et al., 2007), naslednji štirje pa v drugo petletno
obdobje. Preučili bomo še 2 prispevka, ki imata v središču obravnave pri-
stop PBL pri STEM predmetih.
Med IBL prispevki je v več kot polovici obravnavan osnovnošol-
ski nivo matematike (v kombinaciji z naravoslovjem ali STEM predme-
ti), preostanek si dokaj enakomerno delita srednješolski in univerzitetni
nivo, kar kaže Preglednica 5. Od prispevkov, ki smo jim dodelili osnov-
nošolski nivo izobraževanja, pa jih kar 5 sega še v srednješolski nivo. Dalje
je med prispevki največ kvantitativnih raziskav, le 4 raziskave so namreč
kvalitativne in 2 mešani. Samo v eni uporabijo kavzalno-eksperimentalno
metodo (Dogan, 2012) in pri dveh kvazi kavzalno-eksperimentalno meto-
do, kjer preučujejo učinek eksperimentalnega faktorja s testom pred in po
njem. Pri enajstih raziskavah uporabijo kavzalno-neeksperimentalno me-
todo, od tega je 5 študij primera in 6 analiz vprašalnika, v eni raziskavi pa
avtorji uporabijo opisno metodo. Kar 9 prispevkov je takih, kjer so osebe
učitelji ali prihodnji učitelji, nato so trije prispevki, kjer so preučevane ose-
be učenci in enako število raziskav učiteljev in učencev skupaj. Prispevki
so podrobneje opisani v Preglednici 5.
Od osmih prispevkov s področja matematike in naravoslovja skupaj
le en prispevek interdisciplinarno vključuje obe področji v pouk (Wing
Mui, 2013), pri enem preučujejo mnenja učiteljev obeh predmetov o smi-
selnosti in pogostosti vključevanja IBL v pouk (Marshall et al., 2009), pri
ostalih prispevkih pa razvijajo vprašalnik (Marshall et al., 2010; Shore et
al., 2012) ali izobražujejo učitelje na obeh področjih skupaj, a ni nujno,
da snov pri IBL tudi interdisciplinarno povezujejo (Lotter et al., 2014;
Rogers et al., 2007; Tuan et al., 2017; Turner et al., 2018). Osebe v raziska-
vi so vselej učitelji ali prihodnji učitelji, dvakrat ti skupaj z učenci.
Pri treh STEM področjih matematika med predmeti nikjer ni pose-
bej izpostavljena. V raziskavi (Ibrahim et al., 2017) z MAVIES vprašalni-
kom ugotavljajo, v kolikšni meri se vključuje v STEM projekte matematič-
no razmišljanje, obliko interdisciplinarne povezanosti STEM predmetov
in delež samostojnega raziskovanja pri študiju na splošno. Thibaut in so-
delavci (2019) preučujejo pomen osebnega prepričanja za izvedbo interdi-
sciplinarnega povezovanja STEM predmetov z IBL ali PBL na belgijskih
srednjih šolah, ena raziskava pa je opisna primerjava treh šol s PBL ali IBL
STEM doktrino brez konkretnih interdisciplinarnih povezav (Lesseig et
al., 2019).
Med štirimi prispevki iz samostojnega področja matematika s pri-
stopom IBL so kar trije, ki vsebujejo konkretne primere srednješolskih
205
