Page 210 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 210
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
nalog iz geometrijske snovi o krožnicah (Akyuz, 2016), iz snovi o limitah
in odvodih (Partanen in Kaasila, 2015) in iz različnih učnih snovi od stati-
stike do geometrije in funkcij (Lee et al., 2019). V slednjem prispevku ugo-
tavljajo sposobnost prihodnjih učiteljev za preoblikovanje klasičnih na-
log iz učbenikov v naloge za izvedbo IBL in podajo smernice za izboljšanje
izobraževalnih programov na tem področju. Partanen in Kaasila (2015)
preučujeta raziskovanje socioloških matematičnih norm pri raziskovanem
učenju IBL dveh majhnih skupin dijakov, medtem ko Akyuz (2016) pre-
učuje sposobnosti raziskovalnega učenja z dinamično geometrijo priho-
dnjih učiteljev matematike. Četrti prispevek je edini z eksperimentalno
metodo eksperimentalne in kontrolne skupine, kjer preučujejo strah in
frustracije pri matematiki z IBL in brez njega pri prihodnjih učiteljih ma-
tematike (Dogan, 2012).
Kot smo v prejšnjem razdelku pri analizi prispevkov z osrednjo temo
IBL pristopa ugotovili, da so preučevane osebe najpogosteje učitelji in pri-
hodnji učitelji, tudi konkretni primeri prispevkov, povezanih z matemati-
ko v tem razdelku, kažejo, da je v tujini tendenca pripraviti učitelje na IBL
in pripraviti instrumente za merjenje njegove učinkovitosti. Veliko pri-
spevkov povezuje s pristopoma učitelje matematike in naravoslovja, redko
pa interdisciplinarno povezujejo obe področji. V analizi raziskav smo opa-
zili, da sta IBL in PBL pogosto povezana, saj se v petnajstih raziskavah, po-
vezanih z matematiko, pri šestih omenja PBL skupaj z IBL (Lesseig et al.,
2019; Lotter et al., 2014; Rogers et al., 2007; Thibaut et al., 2019; Tuan et
al., 2017; Turner et al., 2018).
Imamo le 2 prispevka, kjer je PBL osrednja tema obravnave in je po-
dročje povezano z matematiko. Ta dva prispevka preučujeta področje
STEM. Enega smo omenili že pri IBL, je edina opisna analiza s primer-
javo treh šol z IBL ali PBL izvedbo pri STEM predmetih (Lesseig st al.,
2019). V drugem prispevku preučujejo PBL učni pristop, ki ga imenujejo
project-based learning, vendar se v njem srednješolci ukvarjajo z nestruk-
turiranimi problemi kot pri PBL (Han et al., 2015). Avtorji s kvantitativ-
no kavzalno-eksperimentalno metodo primerjajo, kako tako učenje vpli-
va na boljše in slabše učence pri STEM predmetih.
Če vrednosti v Preglednici 5, navedene v tem razdelku, preračunamo
v odstotke, ugotovimo, da so ti v vseh kategorijah zelo podobni odstot-
kom v zadnjem stolpcu Preglednice 4, ki kaže karakteristike prispevkov
vseh področij v IJSME, tako matematike kot naravoslovja, večja razlika je
le v količini kvantitativnih raziskav. Teh je skupno 41,1 % (Preglednica 4),
pri prispevkih povezanih z matematiko, pa jih je 9, kar je v deležu 62,5 %,
sorazmerno manj pa je kvalitativnih raziskav.
208
nalog iz geometrijske snovi o krožnicah (Akyuz, 2016), iz snovi o limitah
in odvodih (Partanen in Kaasila, 2015) in iz različnih učnih snovi od stati-
stike do geometrije in funkcij (Lee et al., 2019). V slednjem prispevku ugo-
tavljajo sposobnost prihodnjih učiteljev za preoblikovanje klasičnih na-
log iz učbenikov v naloge za izvedbo IBL in podajo smernice za izboljšanje
izobraževalnih programov na tem področju. Partanen in Kaasila (2015)
preučujeta raziskovanje socioloških matematičnih norm pri raziskovanem
učenju IBL dveh majhnih skupin dijakov, medtem ko Akyuz (2016) pre-
učuje sposobnosti raziskovalnega učenja z dinamično geometrijo priho-
dnjih učiteljev matematike. Četrti prispevek je edini z eksperimentalno
metodo eksperimentalne in kontrolne skupine, kjer preučujejo strah in
frustracije pri matematiki z IBL in brez njega pri prihodnjih učiteljih ma-
tematike (Dogan, 2012).
Kot smo v prejšnjem razdelku pri analizi prispevkov z osrednjo temo
IBL pristopa ugotovili, da so preučevane osebe najpogosteje učitelji in pri-
hodnji učitelji, tudi konkretni primeri prispevkov, povezanih z matemati-
ko v tem razdelku, kažejo, da je v tujini tendenca pripraviti učitelje na IBL
in pripraviti instrumente za merjenje njegove učinkovitosti. Veliko pri-
spevkov povezuje s pristopoma učitelje matematike in naravoslovja, redko
pa interdisciplinarno povezujejo obe področji. V analizi raziskav smo opa-
zili, da sta IBL in PBL pogosto povezana, saj se v petnajstih raziskavah, po-
vezanih z matematiko, pri šestih omenja PBL skupaj z IBL (Lesseig et al.,
2019; Lotter et al., 2014; Rogers et al., 2007; Thibaut et al., 2019; Tuan et
al., 2017; Turner et al., 2018).
Imamo le 2 prispevka, kjer je PBL osrednja tema obravnave in je po-
dročje povezano z matematiko. Ta dva prispevka preučujeta področje
STEM. Enega smo omenili že pri IBL, je edina opisna analiza s primer-
javo treh šol z IBL ali PBL izvedbo pri STEM predmetih (Lesseig st al.,
2019). V drugem prispevku preučujejo PBL učni pristop, ki ga imenujejo
project-based learning, vendar se v njem srednješolci ukvarjajo z nestruk-
turiranimi problemi kot pri PBL (Han et al., 2015). Avtorji s kvantitativ-
no kavzalno-eksperimentalno metodo primerjajo, kako tako učenje vpli-
va na boljše in slabše učence pri STEM predmetih.
Če vrednosti v Preglednici 5, navedene v tem razdelku, preračunamo
v odstotke, ugotovimo, da so ti v vseh kategorijah zelo podobni odstot-
kom v zadnjem stolpcu Preglednice 4, ki kaže karakteristike prispevkov
vseh področij v IJSME, tako matematike kot naravoslovja, večja razlika je
le v količini kvantitativnih raziskav. Teh je skupno 41,1 % (Preglednica 4),
pri prispevkih povezanih z matematiko, pa jih je 9, kar je v deležu 62,5 %,
sorazmerno manj pa je kvalitativnih raziskav.
208
