Page 203 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 203
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
privedejo do zmotnih prepričanj in da je v primeru, če IBL ne izvaja izku-
šeni učitelj, taka vpeljava zanj velik izziv. Seveda so v člankih, kjer je dani
pristop osrednja tema obravnave, omenjene tudi nekatere kritike ali opo-
zorila (Drobnič Vidic, 2019). Od 146 prispevkov se IBL pristop v 11,0 %
obravnava pri matematiki, v 13,0 % pri matematiki in naravoslovju skupaj,
le v 3,4 % pri STEM predmetih in v 72,6 % pri naravoslovju.
V 52 člankih najdemo besedno zvezo problem-based, ki se najpogo-
steje navezuje na learning, redkeje na approach in po enkrat na education,
strategies, activities, scenario math teaching, assessments. Vsi se nanašajo na
učni pristop, ki ga poimenujemo PBL, le en prispevek uporablja kratico
PBL s poimenovanjem project-based learning. Kar 84,6 % prispevkov se
sklicuje na ta pristop, a ta ni osrednja tema obravnave, prispevkov s pristo-
pom kot osrednjo temo obravnave je le 15,4%. Večinoma je PBL omenjen v
pozitivnem smislu ali nevtralno kot konstruktivistično učenje, kjer je pro-
movirano kritično razmišljanje, omogočeno samoregulacijsko učenje ali
učenje, imenovano science writing heuristics, ki vključuje tako segmente
IBL kot PBL. V negativnem smislu je PBL uporabljen v prispevkih le dva-
krat, prvič omenjajo, da pri PBL študenti izkazujejo nižje osnovno zna-
nje v medicini od tistih pri tradicionalnem pouku in da je PBL eden od na
učenca osredotočenih učnih pristopov, kjer pri eksperimentalnem preuče-
vanju nastopi mnogo nekonsistentnosti primerjalnih skupin. Med 52 pri-
spevki je 19,2 % prispevkov na področju matematike, 11,6 % na področju
matematike in naravoslovja skupaj, le 9,6 % pri STEM predmetih in 59,6
% na področju naravoslovja.
Oba pristopa imata največ obravnav na področju naravoslovja, ven-
dar je pri IBL razmerje prispevkov iz naravoslovja in matematike 65 : 10,
pri PBL pa 30 : 10. Pri PBL je večji delež matematike in področja STEM
kot pri IBL, kjer je večji delež naravoslovja ter matematike in naravoslov-
ja skupaj. Pri IBL je precej večji delež prispevkov, kjer je pristop osrednja
tema obravnave, kot pri PBL, kjer je takih prispevkov malo.
Prispevke smo nato razdelili na petletna obdobja, da bi videli, kako
se vrednosti spreminjajo po letih. Primerjava vrednosti po petletnih ob-
dobjih na Sliki 2 kaže, da deleži prispevkov, kjer je učni pristop v osrednja
tema obravnave, skorajda linearno naraščajo (prekinjeni črti). Polni črti
na Sliki 2 nakazujeta, da število prispevkov o IBL kot neosrednji obravna-
vi v drugem petletnem obdobju upade, v zadnjem strmo naraste, pri PBL
pa prispevki z neosrednjo obravnavo dokaj linearno naraščajo.
201
privedejo do zmotnih prepričanj in da je v primeru, če IBL ne izvaja izku-
šeni učitelj, taka vpeljava zanj velik izziv. Seveda so v člankih, kjer je dani
pristop osrednja tema obravnave, omenjene tudi nekatere kritike ali opo-
zorila (Drobnič Vidic, 2019). Od 146 prispevkov se IBL pristop v 11,0 %
obravnava pri matematiki, v 13,0 % pri matematiki in naravoslovju skupaj,
le v 3,4 % pri STEM predmetih in v 72,6 % pri naravoslovju.
V 52 člankih najdemo besedno zvezo problem-based, ki se najpogo-
steje navezuje na learning, redkeje na approach in po enkrat na education,
strategies, activities, scenario math teaching, assessments. Vsi se nanašajo na
učni pristop, ki ga poimenujemo PBL, le en prispevek uporablja kratico
PBL s poimenovanjem project-based learning. Kar 84,6 % prispevkov se
sklicuje na ta pristop, a ta ni osrednja tema obravnave, prispevkov s pristo-
pom kot osrednjo temo obravnave je le 15,4%. Večinoma je PBL omenjen v
pozitivnem smislu ali nevtralno kot konstruktivistično učenje, kjer je pro-
movirano kritično razmišljanje, omogočeno samoregulacijsko učenje ali
učenje, imenovano science writing heuristics, ki vključuje tako segmente
IBL kot PBL. V negativnem smislu je PBL uporabljen v prispevkih le dva-
krat, prvič omenjajo, da pri PBL študenti izkazujejo nižje osnovno zna-
nje v medicini od tistih pri tradicionalnem pouku in da je PBL eden od na
učenca osredotočenih učnih pristopov, kjer pri eksperimentalnem preuče-
vanju nastopi mnogo nekonsistentnosti primerjalnih skupin. Med 52 pri-
spevki je 19,2 % prispevkov na področju matematike, 11,6 % na področju
matematike in naravoslovja skupaj, le 9,6 % pri STEM predmetih in 59,6
% na področju naravoslovja.
Oba pristopa imata največ obravnav na področju naravoslovja, ven-
dar je pri IBL razmerje prispevkov iz naravoslovja in matematike 65 : 10,
pri PBL pa 30 : 10. Pri PBL je večji delež matematike in področja STEM
kot pri IBL, kjer je večji delež naravoslovja ter matematike in naravoslov-
ja skupaj. Pri IBL je precej večji delež prispevkov, kjer je pristop osrednja
tema obravnave, kot pri PBL, kjer je takih prispevkov malo.
Prispevke smo nato razdelili na petletna obdobja, da bi videli, kako
se vrednosti spreminjajo po letih. Primerjava vrednosti po petletnih ob-
dobjih na Sliki 2 kaže, da deleži prispevkov, kjer je učni pristop v osrednja
tema obravnave, skorajda linearno naraščajo (prekinjeni črti). Polni črti
na Sliki 2 nakazujeta, da število prispevkov o IBL kot neosrednji obravna-
vi v drugem petletnem obdobju upade, v zadnjem strmo naraste, pri PBL
pa prispevki z neosrednjo obravnavo dokaj linearno naraščajo.
201
