Page 205 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 205
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
Število prispevkov o IBL oziroma PBL po posameznih področjih z
leti narašča, kot kaže Slika 3, razen področja matematike pri IBL, kjer šte-
vilo prispevkov v drugem petletnem obdobju pade s 3 na 1, potem pa na-
raste na 12 prispevkov v zadnjem petletnem obdobju. Povezovanje STEM
predmetov z IBL ali PBL je trend zadnjega petletnega obdobja, a še to z
malo prispevki (črtkani črti na Sliki 3). Najmanj hitro naraščajo prispev-
ki z matematiko in naravoslovjem skupaj (črtkano-pikčasta črta na sliki),
najhitreje pa naraščajo prispevki o IBL s področja naravoslovja, kjer je tudi
daleč največ prispevkov, v zadnjem petletnem obdobju kar 64.
Analiza prispevkov, kjer je IBL ali PBL osrednja tema obravnave
Prispevke iz IJSME, kjer je IBL ali PBL osrednja tema obravnave, smo
analizirali podrobneje. Pri vsakem prispevku smo ugotovili, na kate-
rem področju učenja je dani pristop raziskan, na kateri stopnji izobra-
ževanja, kakšna vrsta raziskave je izvedena in katera metoda raziskova-
nja je izpostavljena, delne izsledke smo predstavili v Drobnič Vidic, 2019.
Nazadnje smo ugotovili, ali so udeleženci v raziskavi učenci, učitelji ali
morda oboji.
Od skupno 73 raziskav, kjer je eden od preučevanih pristopov v sre-
dišču obravnave, je matematika zastopana v štirih prispevkih, naravo-
slovje pa v 56 prispevkih, kar kaže Preglednica 4. Iz nje razberemo, da več
kot polovica raziskav zajema osnovnošolski nivo izobraževanja, kvantita-
tivne in kvalitativne raziskave so dokaj enakomerno zastopane, najpogo-
steje pa se avtorji poslužujejo kavzalno-neekperimentalne metode, le en
prispevek pa uporablja več metod raziskovanja. Zanimivo je, da so v več
kot polovici raziskav kot preučevane osebe zastopani učitelji ali priho-
dnji učitelji.
Čeprav je prispevkov IBL učnega pristopa veliko več kot pristopa
PBL, napravimo primerjavo med pristopoma. Naravoslovje je v obeh uč-
nih pristopih raziskano v veliko večji meri kot matematika, ki pri PBL
sploh ni zastopana, pri IBL pa je delež matematike le 6,2 % (Preglednica
4). Prav tako preglednica kaže, da sta matematika in naravoslovje kot sku-
pno področje zastopana le pri IBL (12,3 %), pri PBL pa je dobro zastopa-
no STEM področje (25 %). Glede nivoja izobraževanja je pri IBL izposta-
vljen osnovnošolski nivo v več kot polovici prispevkov, univerzitetni pa
le v 18,7 %, medtem ko so nivoji pri PBL dokaj enakomerno porazdeljeni.
Kvantitativne in kvalitativne raziskave so enakomerno zastopane pri IBL,
pri PBL je več kvalitativnih raziskav. Pri obeh pristopih prevladuje kavzal-
no-neeksperimentalna metoda, ki najpogosteje vključuje študijo primera.
Pri PBL so najpogostejši akterji v raziskavi učenci (62,5 %), pri IBL pa uči-
telji ali prihodnji učitelji, ki so preučevani v 55,4 % prispevkov.
203
Število prispevkov o IBL oziroma PBL po posameznih področjih z
leti narašča, kot kaže Slika 3, razen področja matematike pri IBL, kjer šte-
vilo prispevkov v drugem petletnem obdobju pade s 3 na 1, potem pa na-
raste na 12 prispevkov v zadnjem petletnem obdobju. Povezovanje STEM
predmetov z IBL ali PBL je trend zadnjega petletnega obdobja, a še to z
malo prispevki (črtkani črti na Sliki 3). Najmanj hitro naraščajo prispev-
ki z matematiko in naravoslovjem skupaj (črtkano-pikčasta črta na sliki),
najhitreje pa naraščajo prispevki o IBL s področja naravoslovja, kjer je tudi
daleč največ prispevkov, v zadnjem petletnem obdobju kar 64.
Analiza prispevkov, kjer je IBL ali PBL osrednja tema obravnave
Prispevke iz IJSME, kjer je IBL ali PBL osrednja tema obravnave, smo
analizirali podrobneje. Pri vsakem prispevku smo ugotovili, na kate-
rem področju učenja je dani pristop raziskan, na kateri stopnji izobra-
ževanja, kakšna vrsta raziskave je izvedena in katera metoda raziskova-
nja je izpostavljena, delne izsledke smo predstavili v Drobnič Vidic, 2019.
Nazadnje smo ugotovili, ali so udeleženci v raziskavi učenci, učitelji ali
morda oboji.
Od skupno 73 raziskav, kjer je eden od preučevanih pristopov v sre-
dišču obravnave, je matematika zastopana v štirih prispevkih, naravo-
slovje pa v 56 prispevkih, kar kaže Preglednica 4. Iz nje razberemo, da več
kot polovica raziskav zajema osnovnošolski nivo izobraževanja, kvantita-
tivne in kvalitativne raziskave so dokaj enakomerno zastopane, najpogo-
steje pa se avtorji poslužujejo kavzalno-neekperimentalne metode, le en
prispevek pa uporablja več metod raziskovanja. Zanimivo je, da so v več
kot polovici raziskav kot preučevane osebe zastopani učitelji ali priho-
dnji učitelji.
Čeprav je prispevkov IBL učnega pristopa veliko več kot pristopa
PBL, napravimo primerjavo med pristopoma. Naravoslovje je v obeh uč-
nih pristopih raziskano v veliko večji meri kot matematika, ki pri PBL
sploh ni zastopana, pri IBL pa je delež matematike le 6,2 % (Preglednica
4). Prav tako preglednica kaže, da sta matematika in naravoslovje kot sku-
pno področje zastopana le pri IBL (12,3 %), pri PBL pa je dobro zastopa-
no STEM področje (25 %). Glede nivoja izobraževanja je pri IBL izposta-
vljen osnovnošolski nivo v več kot polovici prispevkov, univerzitetni pa
le v 18,7 %, medtem ko so nivoji pri PBL dokaj enakomerno porazdeljeni.
Kvantitativne in kvalitativne raziskave so enakomerno zastopane pri IBL,
pri PBL je več kvalitativnih raziskav. Pri obeh pristopih prevladuje kavzal-
no-neeksperimentalna metoda, ki najpogosteje vključuje študijo primera.
Pri PBL so najpogostejši akterji v raziskavi učenci (62,5 %), pri IBL pa uči-
telji ali prihodnji učitelji, ki so preučevani v 55,4 % prispevkov.
203
