Page 202 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 202
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
leta 2018, ko smo pričeli z našo analizo, smo dobili 176 zadetkov za inqui-
ry-based in 82 zadetkov za problem-based. Tako smo zadetke razdelili po
petletnih obdobjih, da bi dognali trend obravnavanih pristopov. Poleg ve-
zne besede -based se v praksi omenja tudi -oriented, -centred in morda še
kaj drugega, vendar smo se pri analizi literature omejili le na -based, saj je
to tudi osnova za kratici IBL in PBL. Najprej smo izločili prispevke, v ka-
terih so besedne zveze slučajno skupaj, v katerih zveza ne pomeni učnega
pristopa ali so besede najdene v literaturi. Izločili smo 30 zadetkov pri IBL
in 34 zadetkov pri PBL. Preostalim zadetkom smo določili, kako poglo-
bljeno v prispevku preučujejo učni pristop, kjer smo ločili prispevke
– neosrednje obravnave, ki pristop omenjajo v pozitivnem ali negativ-
nem kontekstu, vendar ta ni osrednja tema prispevka, inovacija ni
vključena v raziskovalna vprašanja;
– osrednje obravnave, kjer je dani pristop osrednja tema v prispevku in
vključen v raziskovalna vprašanja;
– in določili, pri katerem predmetu pristop preučujejo, kjer smo ločili
– matematiko,
– naravoslovje,
– matematiko in naravoslovje skupaj,
– STEM.
Prispevke smo razvrstili v petletna obdobja od začetka 2003 do za-
četka 2008, od 2008 do začetka 2013 in od 2013 do začetka 2018. Nato smo
analizirali prispevke, kjer je dani pristop IBL ali PBL v središču obravna-
ve, in jih karakterizirali glede področja učenja, nivoja poučevanja, kvalite-
te študije in preučevanih udeležencev raziskave.
Primerjava vpeljave IBL in PBL po petletnih obdobjih
Besedna zveza inquiry-based se v prispevkih najpogosteje navezuje na le-
arning, kar določa kratico IBL, pa tudi na education, strategy, approach,
activities, instruction, science, project, practical work, teaching, classroom,
course, method, lessons, experience, pedagogy. V po enem članku navajajo
inquiry-based curriculum, interactions, investigastons ter mathematics in
classical mechanics. Med prispevki, ki se sklicujejo na inquiry-based učni
pristop (n = 146) tega bomo v nadaljevanju imenovali IBL–, se v kar 55,5
% prispevkov avtorji sklicujejo na ta pristop, a ta ni osrednja tema obrav-
nave. IBL je večinoma omenjen v pozitivnem smislu kot pristop, v katerem
je tema njihove raziskave (lahko) uspešna oziroma izpeljana, ali v zaključ-
ku, da je njihova tematika primerna za IBL ali v skladu z IBL priporoči-
li. V člankih, kjer omenjajo IBL, je v negativnem smislu IBL naveden le
dvakrat, in sicer, da lahko aktivnosti, kot je IBL, če niso dobro vpeljane,
200
leta 2018, ko smo pričeli z našo analizo, smo dobili 176 zadetkov za inqui-
ry-based in 82 zadetkov za problem-based. Tako smo zadetke razdelili po
petletnih obdobjih, da bi dognali trend obravnavanih pristopov. Poleg ve-
zne besede -based se v praksi omenja tudi -oriented, -centred in morda še
kaj drugega, vendar smo se pri analizi literature omejili le na -based, saj je
to tudi osnova za kratici IBL in PBL. Najprej smo izločili prispevke, v ka-
terih so besedne zveze slučajno skupaj, v katerih zveza ne pomeni učnega
pristopa ali so besede najdene v literaturi. Izločili smo 30 zadetkov pri IBL
in 34 zadetkov pri PBL. Preostalim zadetkom smo določili, kako poglo-
bljeno v prispevku preučujejo učni pristop, kjer smo ločili prispevke
– neosrednje obravnave, ki pristop omenjajo v pozitivnem ali negativ-
nem kontekstu, vendar ta ni osrednja tema prispevka, inovacija ni
vključena v raziskovalna vprašanja;
– osrednje obravnave, kjer je dani pristop osrednja tema v prispevku in
vključen v raziskovalna vprašanja;
– in določili, pri katerem predmetu pristop preučujejo, kjer smo ločili
– matematiko,
– naravoslovje,
– matematiko in naravoslovje skupaj,
– STEM.
Prispevke smo razvrstili v petletna obdobja od začetka 2003 do za-
četka 2008, od 2008 do začetka 2013 in od 2013 do začetka 2018. Nato smo
analizirali prispevke, kjer je dani pristop IBL ali PBL v središču obravna-
ve, in jih karakterizirali glede področja učenja, nivoja poučevanja, kvalite-
te študije in preučevanih udeležencev raziskave.
Primerjava vpeljave IBL in PBL po petletnih obdobjih
Besedna zveza inquiry-based se v prispevkih najpogosteje navezuje na le-
arning, kar določa kratico IBL, pa tudi na education, strategy, approach,
activities, instruction, science, project, practical work, teaching, classroom,
course, method, lessons, experience, pedagogy. V po enem članku navajajo
inquiry-based curriculum, interactions, investigastons ter mathematics in
classical mechanics. Med prispevki, ki se sklicujejo na inquiry-based učni
pristop (n = 146) tega bomo v nadaljevanju imenovali IBL–, se v kar 55,5
% prispevkov avtorji sklicujejo na ta pristop, a ta ni osrednja tema obrav-
nave. IBL je večinoma omenjen v pozitivnem smislu kot pristop, v katerem
je tema njihove raziskave (lahko) uspešna oziroma izpeljana, ali v zaključ-
ku, da je njihova tematika primerna za IBL ali v skladu z IBL priporoči-
li. V člankih, kjer omenjajo IBL, je v negativnem smislu IBL naveden le
dvakrat, in sicer, da lahko aktivnosti, kot je IBL, če niso dobro vpeljane,
200
