Page 212 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 212
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
ugotavljali zastopanost posameznega pristopa na področju matematike
glede na naravoslovje. Prispevke z IBL in PBL pristopom smo ločili po
petletnih obdobjih. Oba učna pristopa se pogosto omenjata kot primera
dobre prakse na področju matematike in na področju naravoslovja, toda
člankov, ki imajo PBL kot osrednjo temo obravnave, je veliko manj kot ti-
stih z IBL. Učna pristopa sta v naravoslovju pogosteje zastopana kot v ma-
tematiki, a se v odstotkih matematika nekoliko bolj pogosto omenja pri
PBL kot pri IBL (ne pa tudi poglobljeno obravnava). Lahko rečemo, da se
na področju matematike pristop PBL omenja pogosteje kot IBL, vendar je
potem manj konkretnih realizacij. To niti ne preseneča, saj je PBL pristop
precej bolj zahteven tako s stališča zahtev, kot s stališča učiteljevih priprav
in aktivnosti učencev. Naraščanje števila prispevkov po petletnih obdo-
bjih, ki ima enega od obravnavanih pristopov za osrednjo temo obravna-
ve, nakazuje, da sta pristopa obetavna na vseh obravnavanih področjih,
najbolj pa to velja za IBL na področju naravoslovja. Prav tako je trend za-
dnjega petletnega obdobja vpeljava enega od pristopov interdisciplinarno
na področje STEM.
Pregled prispevkov, ki imajo IBL ali PBL kot osrednjo temo obrav-
nave, se sklada s teoretičnimi izhodišči, da se IBL najpogosteje omenja na
področju naravoslovja, vpeljava tja je precej bolj pogosta kot v matema-
tiko (podobno smo ugotovili tudi s slovenskim pregledom). Prav tako je
število prispevkov skladno s teoretičnimi karakteristikami, da se IBL naj-
pogosteje obravnava na osnovnošolskem nivoju, pri PBL pa univerzitetni
nivo sicer ni najbolj zastopan, kot navajajo teoretični izsledki, a enakovre-
dno nastopa z ostalima nivojema. Analiza tudi nakazuje, da so pri IBL vr-
ste raziskav enakomerno zastopane, pri PBL prevladuje kvalitativna stati-
stična analiza. Morda temu botruje težavno eksperimentalno primerjanje
PBL s tradicionalnim poukom, kar smo prebrali kot negativno kritiko v
enem izmed IJSME prispevkov. Pri obeh pristopih pa je malo eksperimen-
talnih raziskav v primerjavi z neeksperimentalnimi. Pri IBL so najpogo-
stejše osebe v raziskavi učitelji ali prihodnji učitelji, pri PBL pa učenci. To
nakazuje, da se pri IBL bolj osredotočajo na učiteljeve priprave na drugač-
no izvedbo pouka kot pri PBL, kjer so učitelji pogosto samouki.
Podrobnejša analiza tistih prispevkov, ki segajo na področje mate-
matike, ponovno nakazuje, da posvečajo raziskovalci pri IBL veliko po-
zornosti izobraževanju učiteljev in njihovi pripravi na drugačen pristop
učenja in poučevanja. Učitelje in prihodnje učitelje matematike in nara-
voslovja izobražujejo v posebnih izobraževalnih programih za realizaci-
jo IBL v pouk ali z njimi preverjajo instrumente za merjenje učinkovitosti
IBL. Pri vključevanju IBL v STEM je matematika zaenkrat bolj v imenu
kot v dejanski interdisciplinarni povezavi, pa tudi povezav matematike z
210
ugotavljali zastopanost posameznega pristopa na področju matematike
glede na naravoslovje. Prispevke z IBL in PBL pristopom smo ločili po
petletnih obdobjih. Oba učna pristopa se pogosto omenjata kot primera
dobre prakse na področju matematike in na področju naravoslovja, toda
člankov, ki imajo PBL kot osrednjo temo obravnave, je veliko manj kot ti-
stih z IBL. Učna pristopa sta v naravoslovju pogosteje zastopana kot v ma-
tematiki, a se v odstotkih matematika nekoliko bolj pogosto omenja pri
PBL kot pri IBL (ne pa tudi poglobljeno obravnava). Lahko rečemo, da se
na področju matematike pristop PBL omenja pogosteje kot IBL, vendar je
potem manj konkretnih realizacij. To niti ne preseneča, saj je PBL pristop
precej bolj zahteven tako s stališča zahtev, kot s stališča učiteljevih priprav
in aktivnosti učencev. Naraščanje števila prispevkov po petletnih obdo-
bjih, ki ima enega od obravnavanih pristopov za osrednjo temo obravna-
ve, nakazuje, da sta pristopa obetavna na vseh obravnavanih področjih,
najbolj pa to velja za IBL na področju naravoslovja. Prav tako je trend za-
dnjega petletnega obdobja vpeljava enega od pristopov interdisciplinarno
na področje STEM.
Pregled prispevkov, ki imajo IBL ali PBL kot osrednjo temo obrav-
nave, se sklada s teoretičnimi izhodišči, da se IBL najpogosteje omenja na
področju naravoslovja, vpeljava tja je precej bolj pogosta kot v matema-
tiko (podobno smo ugotovili tudi s slovenskim pregledom). Prav tako je
število prispevkov skladno s teoretičnimi karakteristikami, da se IBL naj-
pogosteje obravnava na osnovnošolskem nivoju, pri PBL pa univerzitetni
nivo sicer ni najbolj zastopan, kot navajajo teoretični izsledki, a enakovre-
dno nastopa z ostalima nivojema. Analiza tudi nakazuje, da so pri IBL vr-
ste raziskav enakomerno zastopane, pri PBL prevladuje kvalitativna stati-
stična analiza. Morda temu botruje težavno eksperimentalno primerjanje
PBL s tradicionalnim poukom, kar smo prebrali kot negativno kritiko v
enem izmed IJSME prispevkov. Pri obeh pristopih pa je malo eksperimen-
talnih raziskav v primerjavi z neeksperimentalnimi. Pri IBL so najpogo-
stejše osebe v raziskavi učitelji ali prihodnji učitelji, pri PBL pa učenci. To
nakazuje, da se pri IBL bolj osredotočajo na učiteljeve priprave na drugač-
no izvedbo pouka kot pri PBL, kjer so učitelji pogosto samouki.
Podrobnejša analiza tistih prispevkov, ki segajo na področje mate-
matike, ponovno nakazuje, da posvečajo raziskovalci pri IBL veliko po-
zornosti izobraževanju učiteljev in njihovi pripravi na drugačen pristop
učenja in poučevanja. Učitelje in prihodnje učitelje matematike in nara-
voslovja izobražujejo v posebnih izobraževalnih programih za realizaci-
jo IBL v pouk ali z njimi preverjajo instrumente za merjenje učinkovitosti
IBL. Pri vključevanju IBL v STEM je matematika zaenkrat bolj v imenu
kot v dejanski interdisciplinarni povezavi, pa tudi povezav matematike z
210
