Page 197 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 197
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
education (IJSME) in Euroasia journal of mathematics, science and techno-
logy education. Odločili smo se, da pregledamo prispevke v prvi reviji, ki je
edina omogočala hkratno iskanje po besednih sklopih, saj smo želeli do-
seči, da sta matematika in naravoslovje kot didaktični področji vpeljeva-
nja inovacij enakovredno zastopani.
Selekcioniranim prispevkom tuje revije smo določili kvaliteto obrav-
nave, področje izobraževanja, izobraževalni nivo obravnavanega učnega
pristopa, ki je lahko osnovna, srednja šola ali univerza. Če nivo v raziskavi
ni en sam, smo zapisali najnižji izobraževalni nivo, ki je omenjen. Nivo se
nanaša na snov, ki je bila z učnim pristopom zajeta, ne na preučevane ose-
be. Če so z raziskavo preučevali kakovost vključevanja pristopa v osnov-
no šolo pri naravoslovju z nalogami, ki so jih sestavljali prihodnji učite-
lji, smo izbrali osnovnošolski nivo pristopa in ne univerzitetnega, saj tja
pristop vključujemo. Ločili smo tri vrste raziskav: kvalitativno, kvantita-
tivno in mešano, ter naslednje raziskovalne metode, ki so jih avtorji pri-
spevkov uporabili: kavzalno-eksperimentalno, kvazi kavzalno-eksperi-
mentalno, kavzalno-neeksperimentalno in deskriptivno metodo. S prvo
metodo avtorji primerjajo učinkovitost eksperimentalnega faktorja z ek-
sperimentalno in kontrolno skupino, z drugo pa razliko v učinkovitosti
le-tega pred in po njegovem vnosu. Take raziskave so največkrat kvanti-
tativne. Kavzalno-neeksperimentalne metode, ki vključujejo najpogosteje
študijo primera ali analizo vprašalnikov, pa so lahko kvalitativne ali kvan-
titativne. Nato smo določili tudi preučevane osebe, ki so lahko učenci,
učitelji oziroma prihodnji učitelji, ki se za poklic še izobražujejo, lahko pa
so akterji učitelji in učenci skupaj. Nato smo najpomembnejše prispevke z
uvajanjem učnega pristopa na področje matematike tudi podrobneje vse-
binsko analizirali.
Metoda je preverljiva in zanesljiva, saj so vsi prispevki javno dostopni
in so podane vse karakteristike selekcije in analize. Vse izbrane prispevke
in njim določene karakteristike smo ponovno analizirali po enem letu, ko
smo za primerjavo na podoben način selekcionirali prispevke baze Web of
Science (Wos) z namenom nadaljnje raziskave. To omogoča večjo kredi-
bilnost raziskave, ki je zaradi vpetosti rezultatov neposredno v prakso za-
dovoljive veljavnosti. Primerjava izsledkov s teoretičnimi izhodišči ponuja
boljšo triangulacijo, ki pa bi se jo dalo še izboljšati z dodatnimi metodami
dela, kot sta intervju ali druga študija literature (Vogrinc, 2008).
V zaključku smo povzeli težave slovenskih prevodov pri seznanjanju
z danim učnim pristopom, podali omejitve raziskave in dodali smernice
za vključevanje pristopov na področju matematike in svetovali, na kaj mo-
ramo biti pozorni, ko iščemo zase najprimernejšo inovacijo kot učitelji, in
ko o inovaciji učinkovito poročamo kot raziskovalci.
195
education (IJSME) in Euroasia journal of mathematics, science and techno-
logy education. Odločili smo se, da pregledamo prispevke v prvi reviji, ki je
edina omogočala hkratno iskanje po besednih sklopih, saj smo želeli do-
seči, da sta matematika in naravoslovje kot didaktični področji vpeljeva-
nja inovacij enakovredno zastopani.
Selekcioniranim prispevkom tuje revije smo določili kvaliteto obrav-
nave, področje izobraževanja, izobraževalni nivo obravnavanega učnega
pristopa, ki je lahko osnovna, srednja šola ali univerza. Če nivo v raziskavi
ni en sam, smo zapisali najnižji izobraževalni nivo, ki je omenjen. Nivo se
nanaša na snov, ki je bila z učnim pristopom zajeta, ne na preučevane ose-
be. Če so z raziskavo preučevali kakovost vključevanja pristopa v osnov-
no šolo pri naravoslovju z nalogami, ki so jih sestavljali prihodnji učite-
lji, smo izbrali osnovnošolski nivo pristopa in ne univerzitetnega, saj tja
pristop vključujemo. Ločili smo tri vrste raziskav: kvalitativno, kvantita-
tivno in mešano, ter naslednje raziskovalne metode, ki so jih avtorji pri-
spevkov uporabili: kavzalno-eksperimentalno, kvazi kavzalno-eksperi-
mentalno, kavzalno-neeksperimentalno in deskriptivno metodo. S prvo
metodo avtorji primerjajo učinkovitost eksperimentalnega faktorja z ek-
sperimentalno in kontrolno skupino, z drugo pa razliko v učinkovitosti
le-tega pred in po njegovem vnosu. Take raziskave so največkrat kvanti-
tativne. Kavzalno-neeksperimentalne metode, ki vključujejo najpogosteje
študijo primera ali analizo vprašalnikov, pa so lahko kvalitativne ali kvan-
titativne. Nato smo določili tudi preučevane osebe, ki so lahko učenci,
učitelji oziroma prihodnji učitelji, ki se za poklic še izobražujejo, lahko pa
so akterji učitelji in učenci skupaj. Nato smo najpomembnejše prispevke z
uvajanjem učnega pristopa na področje matematike tudi podrobneje vse-
binsko analizirali.
Metoda je preverljiva in zanesljiva, saj so vsi prispevki javno dostopni
in so podane vse karakteristike selekcije in analize. Vse izbrane prispevke
in njim določene karakteristike smo ponovno analizirali po enem letu, ko
smo za primerjavo na podoben način selekcionirali prispevke baze Web of
Science (Wos) z namenom nadaljnje raziskave. To omogoča večjo kredi-
bilnost raziskave, ki je zaradi vpetosti rezultatov neposredno v prakso za-
dovoljive veljavnosti. Primerjava izsledkov s teoretičnimi izhodišči ponuja
boljšo triangulacijo, ki pa bi se jo dalo še izboljšati z dodatnimi metodami
dela, kot sta intervju ali druga študija literature (Vogrinc, 2008).
V zaključku smo povzeli težave slovenskih prevodov pri seznanjanju
z danim učnim pristopom, podali omejitve raziskave in dodali smernice
za vključevanje pristopov na področju matematike in svetovali, na kaj mo-
ramo biti pozorni, ko iščemo zase najprimernejšo inovacijo kot učitelji, in
ko o inovaciji učinkovito poročamo kot raziskovalci.
195
