Page 196 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 196
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
opazovanje, primerjalna študija in podobno, v metaanalizah navadno
niso zajete, čeprav nam dajo lahko kvalitetne informacije o danem učnem
pristopu. Res je, da so eksperimentalne raziskave za vpogled v učinkovi-
tost danega učnega pristopa najpomembnejše, vendar se pogosto zgodi,
da rezultati, kjer eksperimentalna skupina ni imela zadovoljivega učinka,
ostanejo neobjavljeni. Tudi mnoge karakteristike realizacije učnega pri-
stopa kot so: način izvajanja pristopa (pri pouku ali izven njega), količina
priprav učitelja za realizacijo inovacije, vloga učitelja, uporabljeni učni ma-
terial in podobno, v metaanalizah najpogosteje niso podane (Belland et
al., 2017; Demirel in Dagyar, 2016). Da bi ugotovili, kateri učni pristop se
na danem področju pogosteje uporablja in ima večjo popularnost, imajo
neeksperimentalne raziskave prav tako veliko vlogo kot eksperimentalne.
Vključevanje tovrstnih raziskav omogoča sistematični pregled (znanstve-
ne) literature, ki so ga za posamezni pristop že opravili na področju nara-
voslovja (Brown, 2017; Lin et al., 2012).
Da bi zajeli tudi neeksperimentalne raziskave in pridobili vpogled v
pojavitev preučevanih dveh učnih pristopov v matematiki glede na nara-
voslovje, smo se v pričujočem delu omejili na sistematični pregled specifič-
ne literature z vsebinsko analizo (Vogrinc, 2008: str. 57). Na ta način smo
želeli ugotoviti:
– Ali sta obravnavana dolgoročna učna pristopa IBL in PBL pogosteje
uporabljena (ne pa nujno učinkovitejša) v naravoslovju ali v matema-
tiki glede na 5-letna obdobja?
– Kakšne so razlike med dolgoročnima pristopoma na področju ma-
tematike glede na kvaliteto obravnave, nivo poučevanja, vrste razi-
skovalne metode in udeležence v učnem pristopu glede na področje
naravoslovja?
Za odgovore na raziskovalna vprašanja smo skrbno izbrali prispevke
na področju matematike in naravoslovja, kjer je IBL in/ali PBL središče
preučevanja, in določili, na katerem področju je pristop obravnavan. Na
slovenskem področju smo za to uporabili knjižnični informacijski sistem
Cobiss, ki združuje raziskovalce in učitelje različnih področij. Tujo litera-
turo smo omejili na pregled prispevkov v takih svetovno uveljavljenih re-
vijah s področja izobraževanja, ki enakovredno objavljajo prispevke s po-
dročja matematike in naravoslovja. Tako smo marca 2018 v MetaIskalnik1
vnesli besede science, math in education. Od sedmih najdenih revij sta bili
le dve taki, ki sta omogočali poln dostop do člankov, izhajali vsaj 10 let in
sta imeli faktor vpliva: International journal of science and mathematics
1 http://home.izum.si/izum/ft_baze/
194
opazovanje, primerjalna študija in podobno, v metaanalizah navadno
niso zajete, čeprav nam dajo lahko kvalitetne informacije o danem učnem
pristopu. Res je, da so eksperimentalne raziskave za vpogled v učinkovi-
tost danega učnega pristopa najpomembnejše, vendar se pogosto zgodi,
da rezultati, kjer eksperimentalna skupina ni imela zadovoljivega učinka,
ostanejo neobjavljeni. Tudi mnoge karakteristike realizacije učnega pri-
stopa kot so: način izvajanja pristopa (pri pouku ali izven njega), količina
priprav učitelja za realizacijo inovacije, vloga učitelja, uporabljeni učni ma-
terial in podobno, v metaanalizah najpogosteje niso podane (Belland et
al., 2017; Demirel in Dagyar, 2016). Da bi ugotovili, kateri učni pristop se
na danem področju pogosteje uporablja in ima večjo popularnost, imajo
neeksperimentalne raziskave prav tako veliko vlogo kot eksperimentalne.
Vključevanje tovrstnih raziskav omogoča sistematični pregled (znanstve-
ne) literature, ki so ga za posamezni pristop že opravili na področju nara-
voslovja (Brown, 2017; Lin et al., 2012).
Da bi zajeli tudi neeksperimentalne raziskave in pridobili vpogled v
pojavitev preučevanih dveh učnih pristopov v matematiki glede na nara-
voslovje, smo se v pričujočem delu omejili na sistematični pregled specifič-
ne literature z vsebinsko analizo (Vogrinc, 2008: str. 57). Na ta način smo
želeli ugotoviti:
– Ali sta obravnavana dolgoročna učna pristopa IBL in PBL pogosteje
uporabljena (ne pa nujno učinkovitejša) v naravoslovju ali v matema-
tiki glede na 5-letna obdobja?
– Kakšne so razlike med dolgoročnima pristopoma na področju ma-
tematike glede na kvaliteto obravnave, nivo poučevanja, vrste razi-
skovalne metode in udeležence v učnem pristopu glede na področje
naravoslovja?
Za odgovore na raziskovalna vprašanja smo skrbno izbrali prispevke
na področju matematike in naravoslovja, kjer je IBL in/ali PBL središče
preučevanja, in določili, na katerem področju je pristop obravnavan. Na
slovenskem področju smo za to uporabili knjižnični informacijski sistem
Cobiss, ki združuje raziskovalce in učitelje različnih področij. Tujo litera-
turo smo omejili na pregled prispevkov v takih svetovno uveljavljenih re-
vijah s področja izobraževanja, ki enakovredno objavljajo prispevke s po-
dročja matematike in naravoslovja. Tako smo marca 2018 v MetaIskalnik1
vnesli besede science, math in education. Od sedmih najdenih revij sta bili
le dve taki, ki sta omogočali poln dostop do člankov, izhajali vsaj 10 let in
sta imeli faktor vpliva: International journal of science and mathematics
1 http://home.izum.si/izum/ft_baze/
194
