Page 195 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 195
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
naravoslovje, saj bi na podlagi tega lahko izluščili, kateri od omenjenih
pristopov je primernejši za področje matematike ali za njuno interdisci-
plinarno povezavo.
Metoda dela
Uporabljamo kavzalno-neeksperimentalno metodo za primerjavo dveh
učnih pristopov. Ker naš namen ni ugotavljanje učinkovitosti obeh pristo-
pov, ampak ugotavljanje smiselnosti umestitve v poučevanje matematike,
nismo izbrali metaanalize, ki zahteva statistično analizo eksperimental-
nih raziskav, ampak študijo literature obeh pristopov tako na slovenskem
področju kot širše.
Za kratek pregled slovenskih prispevkov o IBL in PBL smo se odlo-
čili zato, da preverimo, ali se težave v slovenskih zapisih danih učnih pri-
stopov, ki smo jih omenili, odražajo tudi v prispevkih. Želeli smo ugotovi-
ti, ali se za preučevana učna pristopa uporabljajo kateri drugi izrazi in ali
se v tem delu omenjeni besedni sklopi za IBL ali PBL uporabljajo tudi za
kakšen drug učni pristop. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri
se dani pristop uveljavlja na področju matematike oziroma ali teoretične
domneve o naravoslovju kot značilnem področju uveljavljanja IBL sloven-
ski prispevki potrjujejo.
Seveda je slovensko področje izobraževanja majhno in dejavnost na
določenem pedagoškem področju je lahko odraz manjših skupin razisko-
valcev, ki uvajajo neko inovacijo. Zato smo želeli dobiti vpogled, kako je
z obema obravnavanima učnima pristopoma na področju matematike in
naravoslovja v tujini. S kvalitativno analizo visokokakovostnih tujih pri-
spevkov smo želeli ugotoviti ne le področja vključevanja učnega pristopa,
ampak tudi izobraževalni nivo, kvaliteto opravljene raziskave, vrsto razi-
skave, metodo dela, udeležence v raziskavi in druge značilnosti, ki bi nam
osvetlile uporabo obeh pristopov na področju matematike.
Metaanalize navadno preučujejo učinek določenega načina pouče-
vanja pri empiričnih raziskavah z eksperimentalno in kontrolno skupi-
no. Zaradi majhne količine tovrstnih raziskav avtorji pogosto segajo po-
leg visokokakovostnih revij tudi po neobjavljenih delih avtorjev posebnih
tujejezičnih skupin (Demirel in Dagyar, 2016). V metaanalizi vseh vrst
na učenca osredotočenih načinov učenja je bilo v študiji (Savelsbergh et
al., 2016) analiziranih skupno 56 raziskav za analizo, kar je za vse vrste
na učenca osredotočenih učnih pristopov bore malo. Pri takem preuče-
vanju so spet drugi avtorji uporabili posebno statistično metaanalizo, ki
je omogočala vključitev eksperimentalnih raziskav s samo eno preučeva-
no skupino s podatki pred testom in po njem (Belland et al., 2017), česar
mnogi avtorji ne odobravajo. Druge vrste raziskav, kot so študija primera,
193
naravoslovje, saj bi na podlagi tega lahko izluščili, kateri od omenjenih
pristopov je primernejši za področje matematike ali za njuno interdisci-
plinarno povezavo.
Metoda dela
Uporabljamo kavzalno-neeksperimentalno metodo za primerjavo dveh
učnih pristopov. Ker naš namen ni ugotavljanje učinkovitosti obeh pristo-
pov, ampak ugotavljanje smiselnosti umestitve v poučevanje matematike,
nismo izbrali metaanalize, ki zahteva statistično analizo eksperimental-
nih raziskav, ampak študijo literature obeh pristopov tako na slovenskem
področju kot širše.
Za kratek pregled slovenskih prispevkov o IBL in PBL smo se odlo-
čili zato, da preverimo, ali se težave v slovenskih zapisih danih učnih pri-
stopov, ki smo jih omenili, odražajo tudi v prispevkih. Želeli smo ugotovi-
ti, ali se za preučevana učna pristopa uporabljajo kateri drugi izrazi in ali
se v tem delu omenjeni besedni sklopi za IBL ali PBL uporabljajo tudi za
kakšen drug učni pristop. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri
se dani pristop uveljavlja na področju matematike oziroma ali teoretične
domneve o naravoslovju kot značilnem področju uveljavljanja IBL sloven-
ski prispevki potrjujejo.
Seveda je slovensko področje izobraževanja majhno in dejavnost na
določenem pedagoškem področju je lahko odraz manjših skupin razisko-
valcev, ki uvajajo neko inovacijo. Zato smo želeli dobiti vpogled, kako je
z obema obravnavanima učnima pristopoma na področju matematike in
naravoslovja v tujini. S kvalitativno analizo visokokakovostnih tujih pri-
spevkov smo želeli ugotoviti ne le področja vključevanja učnega pristopa,
ampak tudi izobraževalni nivo, kvaliteto opravljene raziskave, vrsto razi-
skave, metodo dela, udeležence v raziskavi in druge značilnosti, ki bi nam
osvetlile uporabo obeh pristopov na področju matematike.
Metaanalize navadno preučujejo učinek določenega načina pouče-
vanja pri empiričnih raziskavah z eksperimentalno in kontrolno skupi-
no. Zaradi majhne količine tovrstnih raziskav avtorji pogosto segajo po-
leg visokokakovostnih revij tudi po neobjavljenih delih avtorjev posebnih
tujejezičnih skupin (Demirel in Dagyar, 2016). V metaanalizi vseh vrst
na učenca osredotočenih načinov učenja je bilo v študiji (Savelsbergh et
al., 2016) analiziranih skupno 56 raziskav za analizo, kar je za vse vrste
na učenca osredotočenih učnih pristopov bore malo. Pri takem preuče-
vanju so spet drugi avtorji uporabili posebno statistično metaanalizo, ki
je omogočala vključitev eksperimentalnih raziskav s samo eno preučeva-
no skupino s podatki pred testom in po njem (Belland et al., 2017), česar
mnogi avtorji ne odobravajo. Druge vrste raziskav, kot so študija primera,
193
