Page 193 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 193
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
spoznavanju statističnih vsebin pri matematiki v gimnaziji (in preobliko-
van za IBL s ciklom 5 e-jev).
Učitelj prevzame vlogo usmerjevalca in ne posredovalca novega zna-
nja. Učence usmerja, sprašuje, pomaga, da ne bi zašli na stranpoti, jim za-
stavlja vprašanja in nanje tudi odgovarja, vendar ne tako, da bi razkril reši-
tev problema, ampak tako, da učenci aktivno rešujejo problem naprej. Do
rešitve problema naj pridejo učenci sami s pomočjo lastnega predznanja in
interdisciplinarnega povezovanja področij. Pri pravem PBL snov kuriku-
luma narekujejo problemi in ne obratno. Znanje, ki je potrebno za reše-
vanje problemov stroke, je tisto, ki ga morajo mladi osvojiti, kar se nanaša
predvsem na visokošolsko izobraževanje.
Primerjava IBL in PBL
Že tuji raziskovalci so se spraševali, kakšne so podobnosti in razlike med
IBL in PBL ter med nekaterimi drugimi aktivnimi interdisciplinarnimi
načini učenja (Feletti, 2006; Hmelo-Silver et al., 2007; Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011; Prince in Felder, 2006; Spronken-Smith, 2012). Oba
pristopa sta primer aktivnega učenja, ki v ospredje postavljata učenca z
njegovim učnim procesom in ne učitelja. Obema je značilno preiskova-
nje, pri PBL je to preiskovanje odprtega problema iz življenja ali stroke, pri
IBL preiskovanje neke situacije, pojava, vprašanja ali tudi problema, lah-
ko teoretičnega ali iz življenja oziroma stroke. S tega vidika je IBL krov-
na metoda. Prav tako naj bi aktivnosti pri PBL potekale daljše obdobje in
konstantno pri obravnavi nove snovi pri pouku in lahko združujejo več
predmetov, medtem ko za IBL te zahteve eksplicitno ni podane, a že ime
pove, naj bi učenje temeljilo na raziskovanju, torej naj bi ta aktivnost po-
tekala dalj časa. Pisne zahteve in priporočila za PBL glede zastavljanja re-
alnih problemov, ki sprožijo učenje snovi v daljšem učnem obdobju, kot
je šolsko leto, in interdisciplinarno povezovanje raznih predmetov so ve-
čji kot pri IBL. Natančnejša primerjava med IBL in PBL je v mnogih ka-
rakteristikah podana v Preglednici 2, ki smo jo zapisali na podlagi trdi-
tev v primerjalnih študijah (Hmelo-Silver et al., 2007; Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011; Prince in Felder, 2006; Spronken-Smith, 2012).
Oba učna pristopa se teoretično močno razlikujeta po nivojih pou-
čevanja in po najprimernejših področjih učenja (Preglednica 2). IBL naj
bi bil značilen za osnovnošolski nivo, PBL za študij. Matematika ni po-
udarjena ne pri IBL ne pri PBL, so pa naloge učencev, vodilo in specifič-
ni izidi pri IBL bolj pisani na kožo naravoslovnemu načinu raziskovanja
pojavov. Cikel sedmih korakov je pri reševanju problema pri PBL neko-
liko podrobneje razčlenjen kot cikel 5 e-jev pri preiskovanju problema z
IBL, oba načina aktivnega reševanja sta predstavljena v prilogi, seveda sta
191
spoznavanju statističnih vsebin pri matematiki v gimnaziji (in preobliko-
van za IBL s ciklom 5 e-jev).
Učitelj prevzame vlogo usmerjevalca in ne posredovalca novega zna-
nja. Učence usmerja, sprašuje, pomaga, da ne bi zašli na stranpoti, jim za-
stavlja vprašanja in nanje tudi odgovarja, vendar ne tako, da bi razkril reši-
tev problema, ampak tako, da učenci aktivno rešujejo problem naprej. Do
rešitve problema naj pridejo učenci sami s pomočjo lastnega predznanja in
interdisciplinarnega povezovanja področij. Pri pravem PBL snov kuriku-
luma narekujejo problemi in ne obratno. Znanje, ki je potrebno za reše-
vanje problemov stroke, je tisto, ki ga morajo mladi osvojiti, kar se nanaša
predvsem na visokošolsko izobraževanje.
Primerjava IBL in PBL
Že tuji raziskovalci so se spraševali, kakšne so podobnosti in razlike med
IBL in PBL ter med nekaterimi drugimi aktivnimi interdisciplinarnimi
načini učenja (Feletti, 2006; Hmelo-Silver et al., 2007; Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011; Prince in Felder, 2006; Spronken-Smith, 2012). Oba
pristopa sta primer aktivnega učenja, ki v ospredje postavljata učenca z
njegovim učnim procesom in ne učitelja. Obema je značilno preiskova-
nje, pri PBL je to preiskovanje odprtega problema iz življenja ali stroke, pri
IBL preiskovanje neke situacije, pojava, vprašanja ali tudi problema, lah-
ko teoretičnega ali iz življenja oziroma stroke. S tega vidika je IBL krov-
na metoda. Prav tako naj bi aktivnosti pri PBL potekale daljše obdobje in
konstantno pri obravnavi nove snovi pri pouku in lahko združujejo več
predmetov, medtem ko za IBL te zahteve eksplicitno ni podane, a že ime
pove, naj bi učenje temeljilo na raziskovanju, torej naj bi ta aktivnost po-
tekala dalj časa. Pisne zahteve in priporočila za PBL glede zastavljanja re-
alnih problemov, ki sprožijo učenje snovi v daljšem učnem obdobju, kot
je šolsko leto, in interdisciplinarno povezovanje raznih predmetov so ve-
čji kot pri IBL. Natančnejša primerjava med IBL in PBL je v mnogih ka-
rakteristikah podana v Preglednici 2, ki smo jo zapisali na podlagi trdi-
tev v primerjalnih študijah (Hmelo-Silver et al., 2007; Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011; Prince in Felder, 2006; Spronken-Smith, 2012).
Oba učna pristopa se teoretično močno razlikujeta po nivojih pou-
čevanja in po najprimernejših področjih učenja (Preglednica 2). IBL naj
bi bil značilen za osnovnošolski nivo, PBL za študij. Matematika ni po-
udarjena ne pri IBL ne pri PBL, so pa naloge učencev, vodilo in specifič-
ni izidi pri IBL bolj pisani na kožo naravoslovnemu načinu raziskovanja
pojavov. Cikel sedmih korakov je pri reševanju problema pri PBL neko-
liko podrobneje razčlenjen kot cikel 5 e-jev pri preiskovanju problema z
IBL, oba načina aktivnega reševanja sta predstavljena v prilogi, seveda sta
191
