Page 191 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 191
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
IBL in PBL pri matematiki
V poučevanju matematike so se v Evropi oblikovala naslednja središča, ki
poudarjajo svojevrstne načine sodobnih poti spoznavanja pri matematiki
in so bila predstavljena na največjem mednarodnem kongresu o matema-
tičnem izobraževanju ICME-13 (Bloom, 2016):
– Michèle Artigue (prednik: Brousseau): francoska šola učenja mate-
matike, imenovana Didactical Engeeniring,
– Marja van den Heuvel-Panhuizen (prednik: Freudenthal): nizozem-
ska šola učenja matematike, imenovana Realistic Mathemamatics
Education,
– Rudolf Sträßer (prednik: Kirsch): nemška šola učenja matematike,
imenovana Stoffdidaktik in kasneje pogosto izpostavljeno matema-
tično modeliranje,
– Maria Alessandra Mariotti (prednica: Castelnuovo): italijanska šola
učenja matematike s sodelovalnim učenjem v multikulturnem oko-
lju in akcijskim raziskovanjem.
Prav vsako od sodobnih evropskih središč razvoja matematičnega iz-
obraževanja ima teoretična izhodišča, ki omogočajo implementacijo IBL
(Artigue in Blomhøj, 2013): francoska šola z raziskovalnim pristopom do
reševanja problemov, nizozemska z matematizacijo kot osnovno zahtevo
za učinkovito reševanje realnih problemov, nemška z osredotočenostjo na
snov, dostopno učencem, in z matematičnim modeliranjem realnega sveta
za njegovo razumevanje ter italijanska s sodelovalnim učenjem kot učin-
kovitem načinu reševanja interdisciplinarnih kompleksnih situacij v mul-
tikulturnem okolju.
Karakteristike IBL
Pojem IBL se nanaša na učenje oz. poučevanje, osredotočeno na učenca,
pri katerem učenci postavljajo vprašanja, raziskujejo določene situacije in
razvijajo lastne poti do novih spoznanj. Učenci preiskujejo situacijo tako,
da jo opazujejo, berejo dodatno literaturo in iščejo že znane informacije,
planirajo raziskavo, eksperimentirajo, uporabljajo različna orodja za ana-
lizo in interpretacijo podatkov ter diskutirajo o možnih rešitvah. Pri pou-
ku v naravoslovju je pri IBL v ospredju učenje po ciklu petih e-jev: engage-
ment, exploration, explanation, elaboration in evaluation (Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011), kar predstavlja cikel opazovanja situacije (problema),
njenega raziskovanja, razjasnitve situacije oziroma pojava ali rešitve pro-
blema, zapisovanja spoznanj, argumentov in predstavitev ter ocena opra-
vljenega dela. Preiskovanje zahteva tako pridobivanje znanih informacij in
predpostavk, ki so lahko tudi iz drugih področij in ne le iz področja, kjer
189
IBL in PBL pri matematiki
V poučevanju matematike so se v Evropi oblikovala naslednja središča, ki
poudarjajo svojevrstne načine sodobnih poti spoznavanja pri matematiki
in so bila predstavljena na največjem mednarodnem kongresu o matema-
tičnem izobraževanju ICME-13 (Bloom, 2016):
– Michèle Artigue (prednik: Brousseau): francoska šola učenja mate-
matike, imenovana Didactical Engeeniring,
– Marja van den Heuvel-Panhuizen (prednik: Freudenthal): nizozem-
ska šola učenja matematike, imenovana Realistic Mathemamatics
Education,
– Rudolf Sträßer (prednik: Kirsch): nemška šola učenja matematike,
imenovana Stoffdidaktik in kasneje pogosto izpostavljeno matema-
tično modeliranje,
– Maria Alessandra Mariotti (prednica: Castelnuovo): italijanska šola
učenja matematike s sodelovalnim učenjem v multikulturnem oko-
lju in akcijskim raziskovanjem.
Prav vsako od sodobnih evropskih središč razvoja matematičnega iz-
obraževanja ima teoretična izhodišča, ki omogočajo implementacijo IBL
(Artigue in Blomhøj, 2013): francoska šola z raziskovalnim pristopom do
reševanja problemov, nizozemska z matematizacijo kot osnovno zahtevo
za učinkovito reševanje realnih problemov, nemška z osredotočenostjo na
snov, dostopno učencem, in z matematičnim modeliranjem realnega sveta
za njegovo razumevanje ter italijanska s sodelovalnim učenjem kot učin-
kovitem načinu reševanja interdisciplinarnih kompleksnih situacij v mul-
tikulturnem okolju.
Karakteristike IBL
Pojem IBL se nanaša na učenje oz. poučevanje, osredotočeno na učenca,
pri katerem učenci postavljajo vprašanja, raziskujejo določene situacije in
razvijajo lastne poti do novih spoznanj. Učenci preiskujejo situacijo tako,
da jo opazujejo, berejo dodatno literaturo in iščejo že znane informacije,
planirajo raziskavo, eksperimentirajo, uporabljajo različna orodja za ana-
lizo in interpretacijo podatkov ter diskutirajo o možnih rešitvah. Pri pou-
ku v naravoslovju je pri IBL v ospredju učenje po ciklu petih e-jev: engage-
ment, exploration, explanation, elaboration in evaluation (Oguz-Unver in
Arabacioglu, 2011), kar predstavlja cikel opazovanja situacije (problema),
njenega raziskovanja, razjasnitve situacije oziroma pojava ali rešitve pro-
blema, zapisovanja spoznanj, argumentov in predstavitev ter ocena opra-
vljenega dela. Preiskovanje zahteva tako pridobivanje znanih informacij in
predpostavk, ki so lahko tudi iz drugih področij in ne le iz področja, kjer
189
