Page 190 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 190
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
novega znanja, ki je potrebno za rešitev problema; pri PjBL so v ospredju
interdisciplinarni obsežnejši problemi – tako imenovani projekti, podob-
ni tistim v delovnem okolju. Vprašanja si seveda zastavljajo tudi učenci pri
PBL in PjBL in raziskovanje situacije pomeni lahko tudi reševanje proble-
ma ali izzove opravljanje večjega projekta, ki zahteva obširno analizo in
zaključno predstavitev (ibid.), zato so argumenti za krovni pristop lahko
upravičeni. V svetovno priznanih znanstvenih revijah podajajo kritiko o
nepravilni rabi in razumevanju omenjenih učnih pristopov (Hmelo-Silver
et al., 2007) in poudarjajo, da pri pouku v realizaciji ti pristopi niso mi-
nimalno vodeni ali celo nevodeni s strani učitelja, temveč ima učitelj po-
membno vlogo pri izvajanju takega učnega procesa kot oblikovalec pouka,
usmerjevalec, motivator ipd.
V Sloveniji se med sodobnimi učnimi pristopi matematike večkrat
omenjajo izkustveno učenje, raziskovalno učenje in odkrivajoče učenje s
prevladujočo induktivno potjo spoznavanja, vendar tudi pri predmetu
samem omenjenih pristopov ne zmoremo natančno ločevati (Kmetič in
Sirnik, 2010). Slovenski prevod za IBL v eni sami slovenski izobraževalni
instituciji je pri različnih STEM predmetih (predmeti naravoslovja, teh-
nike, tehnologije, inženirstva in matematike) različen:
– učenje s poizvedovanjem oz. poizvedovalno učenje pri tehniki
(Jenstrle, 2017),
– učenje z raziskovanjem pri naravoslovju (Petek, 2012),
– učenje s preiskovanjem pri matematiki (Suban, 2017).
Učitelj matematike, ki si želi nekoliko bolj spoznati nov način, pri-
stop, izziv, prijem, strategijo pouka, učenja oz. poučevanja in želi z njim
matematiko povezati z drugimi predmeti, je lahko upravičeno zmeden že
samo zaradi prevodov, kaj šele zavoljo slabih vsebinskih razlikovanj in mo-
rebitne nepravilne rabe didaktičnih pojmov.
V nadaljevanju bomo primerjali dva učna pristopa, kot bomo poi-
menovali inovaciji PBL in IBL. Prvega, ker smo ga pred leti sami uvaja-
li v poučevanje statistike, ki je vsaj na ravni srednje šole del matematike
(Drobnič Vidic, 2011, 2017), in slednjega, ker je postal zelo promoviran v
slovenskem poučevanju matematike v zadnjih letih. Po teoretični primer-
javi obeh pristopov na podlagi tuje literature bomo preverili, koliko ob-
jav o obeh pristopih najdemo v slovenski literaturi, in preverili, kakšne
prevode uporabljajo avtorji. Nato pa bomo na podlagi analize tujih ob-
jav ugotavljali, kateri pristop se bolj uporablja v matematiki v primerja-
vi z naravoslovjem, in skušali podati smernice za učinkovit učni pristop
matematike.
188
novega znanja, ki je potrebno za rešitev problema; pri PjBL so v ospredju
interdisciplinarni obsežnejši problemi – tako imenovani projekti, podob-
ni tistim v delovnem okolju. Vprašanja si seveda zastavljajo tudi učenci pri
PBL in PjBL in raziskovanje situacije pomeni lahko tudi reševanje proble-
ma ali izzove opravljanje večjega projekta, ki zahteva obširno analizo in
zaključno predstavitev (ibid.), zato so argumenti za krovni pristop lahko
upravičeni. V svetovno priznanih znanstvenih revijah podajajo kritiko o
nepravilni rabi in razumevanju omenjenih učnih pristopov (Hmelo-Silver
et al., 2007) in poudarjajo, da pri pouku v realizaciji ti pristopi niso mi-
nimalno vodeni ali celo nevodeni s strani učitelja, temveč ima učitelj po-
membno vlogo pri izvajanju takega učnega procesa kot oblikovalec pouka,
usmerjevalec, motivator ipd.
V Sloveniji se med sodobnimi učnimi pristopi matematike večkrat
omenjajo izkustveno učenje, raziskovalno učenje in odkrivajoče učenje s
prevladujočo induktivno potjo spoznavanja, vendar tudi pri predmetu
samem omenjenih pristopov ne zmoremo natančno ločevati (Kmetič in
Sirnik, 2010). Slovenski prevod za IBL v eni sami slovenski izobraževalni
instituciji je pri različnih STEM predmetih (predmeti naravoslovja, teh-
nike, tehnologije, inženirstva in matematike) različen:
– učenje s poizvedovanjem oz. poizvedovalno učenje pri tehniki
(Jenstrle, 2017),
– učenje z raziskovanjem pri naravoslovju (Petek, 2012),
– učenje s preiskovanjem pri matematiki (Suban, 2017).
Učitelj matematike, ki si želi nekoliko bolj spoznati nov način, pri-
stop, izziv, prijem, strategijo pouka, učenja oz. poučevanja in želi z njim
matematiko povezati z drugimi predmeti, je lahko upravičeno zmeden že
samo zaradi prevodov, kaj šele zavoljo slabih vsebinskih razlikovanj in mo-
rebitne nepravilne rabe didaktičnih pojmov.
V nadaljevanju bomo primerjali dva učna pristopa, kot bomo poi-
menovali inovaciji PBL in IBL. Prvega, ker smo ga pred leti sami uvaja-
li v poučevanje statistike, ki je vsaj na ravni srednje šole del matematike
(Drobnič Vidic, 2011, 2017), in slednjega, ker je postal zelo promoviran v
slovenskem poučevanju matematike v zadnjih letih. Po teoretični primer-
javi obeh pristopov na podlagi tuje literature bomo preverili, koliko ob-
jav o obeh pristopih najdemo v slovenski literaturi, in preverili, kakšne
prevode uporabljajo avtorji. Nato pa bomo na podlagi analize tujih ob-
jav ugotavljali, kateri pristop se bolj uporablja v matematiki v primerja-
vi z naravoslovjem, in skušali podati smernice za učinkovit učni pristop
matematike.
188
