Page 189 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 189
drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
Preglednica 1: Strategije pouka, učni pristopi in angleški original.
Strategije pouka Učni pristopi Angleško imenovanje
1. Odkrivajoči pouk Odkrivajoče učenje Discovery learning
2. Raziskovalni pouk Raziskovalno učenje Inquiry-based learning IBL
3. Projektni pouk Projektno učenje Project-based learning PBL
4. Problemski pouk Problemsko (naravnano) učenje Problem-based learning PBL
5. Izkustveni pouk Izkustveno učenje Experiential learning
6. Ravnanjski (delovni) pouk Delovno učenje Learning by doing
7. Programirani pouk Programirano poučevanje Programmed instruction
8. Timski pouk Timsko poučevanje Teaching as a team
Prince in Felder (2006) na področju visokošolskega izobraževanja
ločita učne pristope glede na induktivno ali deduktivno pot spoznavanja.
Pri induktivni poti spoznavanja iz primerov in različnih aktivnosti učen-
ci spoznajo splošno pravilo, medtem ko deduktivna pot spoznavanja po-
meni, da podano splošno pravilo uporabimo na raznih primerih in pri ra-
znih aktivnostih ter nadaljnjih sklepih. Avtorja menita, da pri induktivni
poti učenci s pomočjo učitelja pridejo sami do novega znanja, medtem ko
pri deduktivni poti učitelj najprej novo znanje poda, učenci pa ga preizku-
šajo in uporabijo v novih situacijah. Seveda poudarjata, da se v naravoslov-
ju, inženirstvu in matematiki deduktivne ter induktivne poti spoznavanja
prepletajo. Glede na način, ki pri učencih prevladuje pri usvajanju novega
znanja, tudi učni pristope delita na induktivne in deduktivne. Pri deduk-
tivnih, ki so bolj tradicionalni, govorita raje o poučevanju, pri induktiv-
nih, kjer učenci generalizirajo novo spoznanje, pa govorita o učenju. Tako
prve štiri učne pristope v Preglednici 1 uvrščata med tiste s prevladujo-
čo induktivno potjo spoznavanja. Pri teh bomo tudi mi uporabili besedo
učenje, čeprav gre za interakcijo učenja in poučevanja.
Avtorja postavljata raziskovalno učenje (IBL) za krovni učni pri-
stop, ki vključuje odkrivajoče, projektno (PjBL) in problemsko (naravna-
no) učenje (PBL). Omenjenim pristopom iščeta razlike v končnem pro-
duktu oziroma v izidu učenja oz. poučevanja, v količini vodenja s strani
učitelja in v ocenjevanju ter ugotavljata, da se marsikje razlike zabrišejo.
Če namreč odkrivajoče učenje dalje delimo na vodeno in nevodeno od-
krivajoče učenje, se vodenega težko loči od ostalih štirih učnih pristopov.
Medtem ko so za IBL značilna zanimiva vprašanja iz realnega življenja
(realne situacije), na katera učenci iščejo odgovore (in si postavljajo nova
vprašanja) ter preko njih pridobijo nova spoznanja o zastavljeni situaci-
ji, so za PBL značilni problemi iz vsakdanjega življenja, ki sprožijo učenje
187
Preglednica 1: Strategije pouka, učni pristopi in angleški original.
Strategije pouka Učni pristopi Angleško imenovanje
1. Odkrivajoči pouk Odkrivajoče učenje Discovery learning
2. Raziskovalni pouk Raziskovalno učenje Inquiry-based learning IBL
3. Projektni pouk Projektno učenje Project-based learning PBL
4. Problemski pouk Problemsko (naravnano) učenje Problem-based learning PBL
5. Izkustveni pouk Izkustveno učenje Experiential learning
6. Ravnanjski (delovni) pouk Delovno učenje Learning by doing
7. Programirani pouk Programirano poučevanje Programmed instruction
8. Timski pouk Timsko poučevanje Teaching as a team
Prince in Felder (2006) na področju visokošolskega izobraževanja
ločita učne pristope glede na induktivno ali deduktivno pot spoznavanja.
Pri induktivni poti spoznavanja iz primerov in različnih aktivnosti učen-
ci spoznajo splošno pravilo, medtem ko deduktivna pot spoznavanja po-
meni, da podano splošno pravilo uporabimo na raznih primerih in pri ra-
znih aktivnostih ter nadaljnjih sklepih. Avtorja menita, da pri induktivni
poti učenci s pomočjo učitelja pridejo sami do novega znanja, medtem ko
pri deduktivni poti učitelj najprej novo znanje poda, učenci pa ga preizku-
šajo in uporabijo v novih situacijah. Seveda poudarjata, da se v naravoslov-
ju, inženirstvu in matematiki deduktivne ter induktivne poti spoznavanja
prepletajo. Glede na način, ki pri učencih prevladuje pri usvajanju novega
znanja, tudi učni pristope delita na induktivne in deduktivne. Pri deduk-
tivnih, ki so bolj tradicionalni, govorita raje o poučevanju, pri induktiv-
nih, kjer učenci generalizirajo novo spoznanje, pa govorita o učenju. Tako
prve štiri učne pristope v Preglednici 1 uvrščata med tiste s prevladujo-
čo induktivno potjo spoznavanja. Pri teh bomo tudi mi uporabili besedo
učenje, čeprav gre za interakcijo učenja in poučevanja.
Avtorja postavljata raziskovalno učenje (IBL) za krovni učni pri-
stop, ki vključuje odkrivajoče, projektno (PjBL) in problemsko (naravna-
no) učenje (PBL). Omenjenim pristopom iščeta razlike v končnem pro-
duktu oziroma v izidu učenja oz. poučevanja, v količini vodenja s strani
učitelja in v ocenjevanju ter ugotavljata, da se marsikje razlike zabrišejo.
Če namreč odkrivajoče učenje dalje delimo na vodeno in nevodeno od-
krivajoče učenje, se vodenega težko loči od ostalih štirih učnih pristopov.
Medtem ko so za IBL značilna zanimiva vprašanja iz realnega življenja
(realne situacije), na katera učenci iščejo odgovore (in si postavljajo nova
vprašanja) ter preko njih pridobijo nova spoznanja o zastavljeni situaci-
ji, so za PBL značilni problemi iz vsakdanjega življenja, ki sprožijo učenje
187
