Page 188 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 188
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
v razumevanju pojma didaktična strategija, ki se prepleta s pojmom učna
metoda in s strategijo poučevanja (Blažič et al., 2003: str. 39). Razlikovati
bi morali med strategijami in koncepti pouka: strategije pouka so načrto-
vani postopki, usmerjeni v izvajanje in doseganje konkretnih namenov in
ciljev pouka; »koncept pouka ima v primerjavi s strategijo pouka več teo-
retičnih obeležij, medtem ko strategija ta obeležja praktično operaciona-
lizira v vsebini, metodah in organizaciji učnih situacij, v učni aktivnosti
učitelja in učencev«, kot lahko preberemo v spletnem slovarju Termania
(2020). V učbeniku Osnove visokošolske didaktike (Tomić, 1999), ki ga
poleg učbenika Didaktika večinoma navajajo kot osnovno literaturo pri
učenju didaktike, načinov, strategij, konceptov, pouka ali pristopov, prije-
mov pri pouku ni omenjenih, opisan je le problemski pouk. V didaktičnih
priporočilih veljavnega učnega načrta za matematiko za gimnazije navaja-
jo, da različne učne pristope (npr. raziskovanje in reševanje matematičnih
ter avtentičnih problemov) lahko omogočimo z informacijsko in komuni-
kacijsko tehnologijo (Učni načrt Matematika, Gimnazija, 2008).
V učbeniku (Blažič et al., 2003) ločijo 8 strategij pouka, opisanih v
Preglednici 1, ki se v slovenski literaturi pogosto navajajo kot učni pristo-
pi, ki so pripisani v drugem stolpcu Preglednice 1. V njej smo dodali tudi
prevod, ki je najpogosteje naveden ob slovenskih zapisih. Seveda so nam
posamezne besede razumljive: učenje izhaja iz učenca, poučevanje iz uči-
telja, pouk je organizirana interakcija učenja učencev in poučevanja uči-
telja ali bolj strokovno: »je načrten, organiziran in smotrn vzgojno-izo-
braževalni proces poučevanja, učenja in vzgajanja« (ibid.: str. 26). Pripis
končnice učenje, poučevanje ali pouk je odvisen od tega, ali je v ospredju
učenec in njegovo učenje ali učitelj in njegovo poučevanje. Kadar sta obe
perspektivi enakovredni, uporabimo morda besedo pouk. V literaturi naj-
demo tako raziskovalni pouk kot raziskovalno učenje na primer. Več te-
žav za neveščega je v razlikovanju pristopov, konceptov in strategij pouka,
učenja, poučevanja.
Uporaba naštetih strategij pouka v Preglednici 1 je odvisna od ra-
zvojne stopnje učečega in od predmeta, ki ga učimo pri pouku. Ločnice
med omenjenimi strategijami pouka, učenja so v literaturi težje dostopne,
med njimi pa zasledimo vrsto povezav. Blažič in sodelavci navajajo, da naj
bi bil odkrivajoči pouk bolj načelo, ki naj bi usmerjalo vse strategije pouka.
Je zelo zahteven za učence, saj naj bi svobodno raziskovali in pridobivali
nova spoznanja. Raziskovalni pouk je usposabljanje učencev za samostoj-
ni odkrivajoči pouk; projektni pouk je sestavni del raziskovalnega in tudi
problemski pouk je podoben raziskovalnemu, le da je osredotočen na pro-
bleme (ibid.: str. 39–41).
186
v razumevanju pojma didaktična strategija, ki se prepleta s pojmom učna
metoda in s strategijo poučevanja (Blažič et al., 2003: str. 39). Razlikovati
bi morali med strategijami in koncepti pouka: strategije pouka so načrto-
vani postopki, usmerjeni v izvajanje in doseganje konkretnih namenov in
ciljev pouka; »koncept pouka ima v primerjavi s strategijo pouka več teo-
retičnih obeležij, medtem ko strategija ta obeležja praktično operaciona-
lizira v vsebini, metodah in organizaciji učnih situacij, v učni aktivnosti
učitelja in učencev«, kot lahko preberemo v spletnem slovarju Termania
(2020). V učbeniku Osnove visokošolske didaktike (Tomić, 1999), ki ga
poleg učbenika Didaktika večinoma navajajo kot osnovno literaturo pri
učenju didaktike, načinov, strategij, konceptov, pouka ali pristopov, prije-
mov pri pouku ni omenjenih, opisan je le problemski pouk. V didaktičnih
priporočilih veljavnega učnega načrta za matematiko za gimnazije navaja-
jo, da različne učne pristope (npr. raziskovanje in reševanje matematičnih
ter avtentičnih problemov) lahko omogočimo z informacijsko in komuni-
kacijsko tehnologijo (Učni načrt Matematika, Gimnazija, 2008).
V učbeniku (Blažič et al., 2003) ločijo 8 strategij pouka, opisanih v
Preglednici 1, ki se v slovenski literaturi pogosto navajajo kot učni pristo-
pi, ki so pripisani v drugem stolpcu Preglednice 1. V njej smo dodali tudi
prevod, ki je najpogosteje naveden ob slovenskih zapisih. Seveda so nam
posamezne besede razumljive: učenje izhaja iz učenca, poučevanje iz uči-
telja, pouk je organizirana interakcija učenja učencev in poučevanja uči-
telja ali bolj strokovno: »je načrten, organiziran in smotrn vzgojno-izo-
braževalni proces poučevanja, učenja in vzgajanja« (ibid.: str. 26). Pripis
končnice učenje, poučevanje ali pouk je odvisen od tega, ali je v ospredju
učenec in njegovo učenje ali učitelj in njegovo poučevanje. Kadar sta obe
perspektivi enakovredni, uporabimo morda besedo pouk. V literaturi naj-
demo tako raziskovalni pouk kot raziskovalno učenje na primer. Več te-
žav za neveščega je v razlikovanju pristopov, konceptov in strategij pouka,
učenja, poučevanja.
Uporaba naštetih strategij pouka v Preglednici 1 je odvisna od ra-
zvojne stopnje učečega in od predmeta, ki ga učimo pri pouku. Ločnice
med omenjenimi strategijami pouka, učenja so v literaturi težje dostopne,
med njimi pa zasledimo vrsto povezav. Blažič in sodelavci navajajo, da naj
bi bil odkrivajoči pouk bolj načelo, ki naj bi usmerjalo vse strategije pouka.
Je zelo zahteven za učence, saj naj bi svobodno raziskovali in pridobivali
nova spoznanja. Raziskovalni pouk je usposabljanje učencev za samostoj-
ni odkrivajoči pouk; projektni pouk je sestavni del raziskovalnega in tudi
problemski pouk je podoben raziskovalnemu, le da je osredotočen na pro-
bleme (ibid.: str. 39–41).
186
