Page 177 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 177
j. drobnič ■ poklicne odločitve in vodenje kariere ...
Kenneth Hoyt (1982) skušala uvajati izobraževanje za kariero v Ameriki
kot nacionalno prioriteto, vendar je to navdušenje potem precej splahne-
lo (Krumboltz, 1996).
Po navedbah Niklanovića (2009) se poklicna/karierna vzgoja kot
samostojni predmet med drugim izvaja v Avstriji, Grčiji, Romuniji in
Španiji ter na Cipru, Češkem in Finskem. Drugi način je združevanje po-
klicne vzgoje in izbranega predmeta v skupni predmet, ki ima določen
fond ur za karierno vzgojo. Takšen predmet bi se lahko imenoval druž-
bene vede (ang. social studies) ali osebno in družbeno izobraževanje (ang.
personal and social education) in podobno. Za ta pristop so se odločili na
Madžarskern in Poljskem ter na Malti in v Latviji.
V nekaterih državah je poklicna vzgoja opredeljena kot medpredme-
tna vsebina (Danska, Grčija) in se izvaja v sklopu drugih predmetov.
Tretji način je izvajanje programa poklicne vzgoje s seminarji in de-
lavnicami izven rednega pouka (Francija, Malta, Estonija, Poljska). Vrsta
držav uporablja kombinacijo naštetih načinov (Avstrija, flamsko govoreči
del Belgije, Češka, Španija, Velika Britanija). Niklanović (2009) ugotavlja
določene slabosti prvih treh modelov. Izključno medpredmetni način po-
učevanja poklicne vzgoje se je izkazal kot ne dovolj učinkovit, saj ne more
zaobjeti vseh tem poklicne vzgoje, s seminarji pa šole zajamejo le manjši
del dijakov. Države, regije ali šole se odločajo za kombinacije modelov, ki
po njihovem mnenju dosežejo najboljše učinke. Vedno večja aktualnost
poklicne vzgoje terja, da urejajo poklicno vzgojo z ustreznimi predpisi, ki
imajo zakonsko moč (Niklanović, 2009).
Svetovanje za kariero v luči novih konceptov avtonomije
Tradicionalni karierni pristop vidi svetovalca kot tistega eksperta, čigar
naloga je reševanje problemov stranke, razlaga rezultatov, testiranje in
ocenjevanje klientov ter dajanje nasvetov. Poudarek je na komunikacijski
dimenziji ukvarjanja s klientom (Patton in McMahon, 2006). Zato je bil
svetovalec deležen kritike s strani klienta ali naročnika v primeru, ko se ni
zadosti posvetil svetovancu ali je dal napačen nasvet. V sodobnem karier-
nem pristopu konstruktivizma pa je osredotočenost na svetovalni proces
bistveno večja in v drugačnih dimenzijah.
Klici po novih pristopih v svetovanju se porajajo tako iz teoretičnih
spoznanj kot tudi iz praktičnih potreb. Karierno svetovanje zavzema šir-
še polje obravnav, nujnosti učenja skozi vse življenjsko obdobje, poklicno/
življenjsko uravnoteženje, mednarodne delovne izkušnje, karierne preho-
de, nezaposlenost, vodenje dvojne kariere ipd. Pri tem je treba bolj upošte-
vati socialne okoliščine, kulturno ozadje posameznika, pa tudi napredek
175
Kenneth Hoyt (1982) skušala uvajati izobraževanje za kariero v Ameriki
kot nacionalno prioriteto, vendar je to navdušenje potem precej splahne-
lo (Krumboltz, 1996).
Po navedbah Niklanovića (2009) se poklicna/karierna vzgoja kot
samostojni predmet med drugim izvaja v Avstriji, Grčiji, Romuniji in
Španiji ter na Cipru, Češkem in Finskem. Drugi način je združevanje po-
klicne vzgoje in izbranega predmeta v skupni predmet, ki ima določen
fond ur za karierno vzgojo. Takšen predmet bi se lahko imenoval druž-
bene vede (ang. social studies) ali osebno in družbeno izobraževanje (ang.
personal and social education) in podobno. Za ta pristop so se odločili na
Madžarskern in Poljskem ter na Malti in v Latviji.
V nekaterih državah je poklicna vzgoja opredeljena kot medpredme-
tna vsebina (Danska, Grčija) in se izvaja v sklopu drugih predmetov.
Tretji način je izvajanje programa poklicne vzgoje s seminarji in de-
lavnicami izven rednega pouka (Francija, Malta, Estonija, Poljska). Vrsta
držav uporablja kombinacijo naštetih načinov (Avstrija, flamsko govoreči
del Belgije, Češka, Španija, Velika Britanija). Niklanović (2009) ugotavlja
določene slabosti prvih treh modelov. Izključno medpredmetni način po-
učevanja poklicne vzgoje se je izkazal kot ne dovolj učinkovit, saj ne more
zaobjeti vseh tem poklicne vzgoje, s seminarji pa šole zajamejo le manjši
del dijakov. Države, regije ali šole se odločajo za kombinacije modelov, ki
po njihovem mnenju dosežejo najboljše učinke. Vedno večja aktualnost
poklicne vzgoje terja, da urejajo poklicno vzgojo z ustreznimi predpisi, ki
imajo zakonsko moč (Niklanović, 2009).
Svetovanje za kariero v luči novih konceptov avtonomije
Tradicionalni karierni pristop vidi svetovalca kot tistega eksperta, čigar
naloga je reševanje problemov stranke, razlaga rezultatov, testiranje in
ocenjevanje klientov ter dajanje nasvetov. Poudarek je na komunikacijski
dimenziji ukvarjanja s klientom (Patton in McMahon, 2006). Zato je bil
svetovalec deležen kritike s strani klienta ali naročnika v primeru, ko se ni
zadosti posvetil svetovancu ali je dal napačen nasvet. V sodobnem karier-
nem pristopu konstruktivizma pa je osredotočenost na svetovalni proces
bistveno večja in v drugačnih dimenzijah.
Klici po novih pristopih v svetovanju se porajajo tako iz teoretičnih
spoznanj kot tudi iz praktičnih potreb. Karierno svetovanje zavzema šir-
še polje obravnav, nujnosti učenja skozi vse življenjsko obdobje, poklicno/
življenjsko uravnoteženje, mednarodne delovne izkušnje, karierne preho-
de, nezaposlenost, vodenje dvojne kariere ipd. Pri tem je treba bolj upošte-
vati socialne okoliščine, kulturno ozadje posameznika, pa tudi napredek
175
