Page 178 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 178
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
tehnologije, ki ga je možno koristiti.2 S tem se bolj tesno povezuje pojem
osebnega in kariernega svetovanja in tudi graditev kariere, ki je večplast-
na (Collin in Watts, 1996; Savickas in Lent, 1994), pri čemer se Savickas
(2012) osredotoča na povezavo med kariernimi teorijami in prakso, ka-
rierno teorijo in psihološkimi znanostmi ter kariernim svetovanjem in te-
rapijo. S tem, ko postane kariera širše definirana s posameznikovimi živl-
jenjskimi vlogami, torej kot sestavni del človekovega življenja, se ustrezno
temu pojavlja vprašanje povezave med osebnim in kariernim svetovanjem.
Watts (2006) poudarja, da se sedanji pristopi v svetovanju za kariero
spreminjajo od klasičnega konservativnega, kjer je vloga svetovalca domi-
nantna v smislu »pametnega« odločevalca, v bolj liberalni pristop, kjer je
vloga svetovalca bolj motivacijska in reflektivna, saj posameznik na osno-
vi danih informacij prevzema poklicne odločitve in odgovornost za svojo
kariero. Na ta način spreminja okolje okoli sebe in se tudi sam spreminja
v smislu pridobivanja znanj, veščin, kompetenc in sprejemanja novih vlog.
Zato je treba v kontekstu razumevanje kariere, ki je kompleksen po-
jem osebnega in profesionalnega razvoja, nujno povezovati osebno in ka-
rierno svetovanje. Hackett (1993), Krumboltz (1996) poudarjata potrebo
po stapljanju teh svetovanj, Savickas (2012) pa trdi, da ne moremo enostav-
no ločiti kariernega svetovanja od osebnega. Ravno tako sistemska teori-
ja v kariernem razvoju (Patton in McMahon, 2006) poudarja vključenost
obeh pristopov v svetovanje, karierno in osebnostno. Povezanost obeh
pristopov je še bolj poudarjena v sodobnih pristopih kariernega svetovan-
ja – konstruktivizmu, kjer postane del svetovanja za kariero tudi terapija
(Savickas, 2012).
Savickas (2012) sugerira, da je treba preiti od vprašanja, kaj je res, k
vprašanju participacije in komunikacije, od objektivitete k perspektivnos-
ti, tako da se karierno svetovanje reformira v interpretativno disciplino.
Takšno karierno svetovanje lahko razumemo kot skladno razvojno pro-
fesijo, ki je zelo kompleksna. Herr (1997) pa navaja, da se mora karierno
svetovanje distancirati od klasičnega poklicnega svetovanja in odločanja,
kajti karierno svetovanje mora biti sprotno odzivno na vse spremembe v
družbi, ki so hitre, temeljite in globalne.
V zadnjem času se nove oblike kariernega svetovanja pojavljajo zlasti
kot konstruktivistični pristopi, v katerih morajo biti svetovalci dinamični,
2 Tu lahko govorimo tudi o uporabi različne podporne tehnologije pri odkrivanju interesov,
vrednot, spodobnosti in drugih osebnih lastnosti posameznika. Ta zagotavlja vnos velike-
ga števila spremenljivk, veliko število izhodov in celo sistemiziranih svetovalnih poročil, ki
omogočajo posamezniku samostojno preverjanje kompleksnosti lastnega osebnega profi-
la za namen poklicnih odločitev in vodenje kariere. Hollandov test SDS, Kam in Kako so
digitalno podprti in omogočajo izčrpna karierno-svetovalna poročila za posameznika na
način uporabe na daljavo in tudi brez svetovalca.
176
tehnologije, ki ga je možno koristiti.2 S tem se bolj tesno povezuje pojem
osebnega in kariernega svetovanja in tudi graditev kariere, ki je večplast-
na (Collin in Watts, 1996; Savickas in Lent, 1994), pri čemer se Savickas
(2012) osredotoča na povezavo med kariernimi teorijami in prakso, ka-
rierno teorijo in psihološkimi znanostmi ter kariernim svetovanjem in te-
rapijo. S tem, ko postane kariera širše definirana s posameznikovimi živl-
jenjskimi vlogami, torej kot sestavni del človekovega življenja, se ustrezno
temu pojavlja vprašanje povezave med osebnim in kariernim svetovanjem.
Watts (2006) poudarja, da se sedanji pristopi v svetovanju za kariero
spreminjajo od klasičnega konservativnega, kjer je vloga svetovalca domi-
nantna v smislu »pametnega« odločevalca, v bolj liberalni pristop, kjer je
vloga svetovalca bolj motivacijska in reflektivna, saj posameznik na osno-
vi danih informacij prevzema poklicne odločitve in odgovornost za svojo
kariero. Na ta način spreminja okolje okoli sebe in se tudi sam spreminja
v smislu pridobivanja znanj, veščin, kompetenc in sprejemanja novih vlog.
Zato je treba v kontekstu razumevanje kariere, ki je kompleksen po-
jem osebnega in profesionalnega razvoja, nujno povezovati osebno in ka-
rierno svetovanje. Hackett (1993), Krumboltz (1996) poudarjata potrebo
po stapljanju teh svetovanj, Savickas (2012) pa trdi, da ne moremo enostav-
no ločiti kariernega svetovanja od osebnega. Ravno tako sistemska teori-
ja v kariernem razvoju (Patton in McMahon, 2006) poudarja vključenost
obeh pristopov v svetovanje, karierno in osebnostno. Povezanost obeh
pristopov je še bolj poudarjena v sodobnih pristopih kariernega svetovan-
ja – konstruktivizmu, kjer postane del svetovanja za kariero tudi terapija
(Savickas, 2012).
Savickas (2012) sugerira, da je treba preiti od vprašanja, kaj je res, k
vprašanju participacije in komunikacije, od objektivitete k perspektivnos-
ti, tako da se karierno svetovanje reformira v interpretativno disciplino.
Takšno karierno svetovanje lahko razumemo kot skladno razvojno pro-
fesijo, ki je zelo kompleksna. Herr (1997) pa navaja, da se mora karierno
svetovanje distancirati od klasičnega poklicnega svetovanja in odločanja,
kajti karierno svetovanje mora biti sprotno odzivno na vse spremembe v
družbi, ki so hitre, temeljite in globalne.
V zadnjem času se nove oblike kariernega svetovanja pojavljajo zlasti
kot konstruktivistični pristopi, v katerih morajo biti svetovalci dinamični,
2 Tu lahko govorimo tudi o uporabi različne podporne tehnologije pri odkrivanju interesov,
vrednot, spodobnosti in drugih osebnih lastnosti posameznika. Ta zagotavlja vnos velike-
ga števila spremenljivk, veliko število izhodov in celo sistemiziranih svetovalnih poročil, ki
omogočajo posamezniku samostojno preverjanje kompleksnosti lastnega osebnega profi-
la za namen poklicnih odločitev in vodenje kariere. Hollandov test SDS, Kam in Kako so
digitalno podprti in omogočajo izčrpna karierno-svetovalna poročila za posameznika na
način uporabe na daljavo in tudi brez svetovalca.
176
