Page 180 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 180
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
ključne elemente: domišljijo ali stvarnost, razmišljanje, simulacijo ali re-
alne eksperimente.
Amundson (2009) priporoča pri sodobnem svetovanju fleksibilnost,
kar pomeni svetovalčevo zmožnost, da je izviren, domiseln, kreativen in
željan za odpiranje novih situacij. Takšen odnos bi lahko poimenovali kot
delovno partnerstvo, v katerem sta prejemnik in dajalec pomoči v aktiv-
nem angažmaju, kar pomeni, da izključuje klasičen pristop, v katerem je
svetovalec vseveden, stranka pa neuka in potrebna nasveta, pač pa je ta od-
nos zaznamovan z participacijo in pogajanjem (Peavy, 2004: str. 20).
V sodobnih konceptih svetovanja prepoznavamo dominacijo kon-
struktivističnih pristopov (Savickas, 2012), vendar pa, kot pojasnjuje
Savickas, s tem ne izločajo tistih metod in tehnik v kariernem svetova-
nju, ki jih je razvila diferencialna psihologija ali psihologije razvoja in so
še kako pomembne za celostno karierno svetovanje. Po njegovem prepri-
čanju ugotavljanje psiholoških lastnosti posameznika – tipološki pristop
(Holland), kakor tudi pristop razvojnih možnosti (Super, 1996) ostajata
v sodobnem svetovanju enako pomembni fazi, vendar s to razliko, da ju
lahko opravi klient sam, v nadaljevanju pa ob pomoči svetovalca konstru-
ira svojo bodočo karierno pot. S tem poudarja pomen povezanosti in ko-
ristnosti vseh pristopov, konstruktivizem v svetovanju pa pomeni nujno
potrebno nadgradnjo ali dopolnitev prejšnjih teorij in pristopov.
Osebe s posebnimi potrebami in kariera
Karierni razvoj oseb s posebnimi potrebami in invalidnostjo se omenja
šele v zadnjih letih, predvsem po letu 2000, ko je postal trg dela dinami-
čen in negotov tudi za navedene kategorije oseb, torej, ko se srečujemo s
hitrim nastajanjem in ugašanjem delovnih mest tudi v okviru invalidskih
delavnic, invalidskih podjetij in podobnih oblik (Drobnič, 2014), ki so
bile namenjene zaposlovanju teh oseb. Pred tem je intervencija na način
enkratnega procesa rehabilitacije zadoščala za trajno zaposlitveno rešitev,
sedaj pa postaja kariera oseb s posebnimi potrebami pomembna agenda
na političnem in strokovnem nivoju. Zazijala je vrzel, kako izvajati proce-
se poklicnega odločanja, vodenja kariere in rehabilitacije v sedanjih dina-
mičnih razmerah trga dela. Potrebno je omeniti, da obstaja relativno malo
literature, ki se ukvarja s to problematiko v kontekstu vseživljenjske kari-
ere oseb s posebnimi potrebami. Na tem področju je predvsem skupina
okoli Wehmeyerja (1996) s pristopom samoodločitve ter model pristopa
kompetenčnih prednosti, ki ga je razvil Drobnič (2014).
Drobnič (ibid.) poudarja, da je optimizem na kariernem področju
oseb s posebnimi potrebami lahko povsem stvaren, če naredimo preobrat
v teoriji in praksi dela, ki ga predstavi v kompetenčnem modelu kariere.
178
ključne elemente: domišljijo ali stvarnost, razmišljanje, simulacijo ali re-
alne eksperimente.
Amundson (2009) priporoča pri sodobnem svetovanju fleksibilnost,
kar pomeni svetovalčevo zmožnost, da je izviren, domiseln, kreativen in
željan za odpiranje novih situacij. Takšen odnos bi lahko poimenovali kot
delovno partnerstvo, v katerem sta prejemnik in dajalec pomoči v aktiv-
nem angažmaju, kar pomeni, da izključuje klasičen pristop, v katerem je
svetovalec vseveden, stranka pa neuka in potrebna nasveta, pač pa je ta od-
nos zaznamovan z participacijo in pogajanjem (Peavy, 2004: str. 20).
V sodobnih konceptih svetovanja prepoznavamo dominacijo kon-
struktivističnih pristopov (Savickas, 2012), vendar pa, kot pojasnjuje
Savickas, s tem ne izločajo tistih metod in tehnik v kariernem svetova-
nju, ki jih je razvila diferencialna psihologija ali psihologije razvoja in so
še kako pomembne za celostno karierno svetovanje. Po njegovem prepri-
čanju ugotavljanje psiholoških lastnosti posameznika – tipološki pristop
(Holland), kakor tudi pristop razvojnih možnosti (Super, 1996) ostajata
v sodobnem svetovanju enako pomembni fazi, vendar s to razliko, da ju
lahko opravi klient sam, v nadaljevanju pa ob pomoči svetovalca konstru-
ira svojo bodočo karierno pot. S tem poudarja pomen povezanosti in ko-
ristnosti vseh pristopov, konstruktivizem v svetovanju pa pomeni nujno
potrebno nadgradnjo ali dopolnitev prejšnjih teorij in pristopov.
Osebe s posebnimi potrebami in kariera
Karierni razvoj oseb s posebnimi potrebami in invalidnostjo se omenja
šele v zadnjih letih, predvsem po letu 2000, ko je postal trg dela dinami-
čen in negotov tudi za navedene kategorije oseb, torej, ko se srečujemo s
hitrim nastajanjem in ugašanjem delovnih mest tudi v okviru invalidskih
delavnic, invalidskih podjetij in podobnih oblik (Drobnič, 2014), ki so
bile namenjene zaposlovanju teh oseb. Pred tem je intervencija na način
enkratnega procesa rehabilitacije zadoščala za trajno zaposlitveno rešitev,
sedaj pa postaja kariera oseb s posebnimi potrebami pomembna agenda
na političnem in strokovnem nivoju. Zazijala je vrzel, kako izvajati proce-
se poklicnega odločanja, vodenja kariere in rehabilitacije v sedanjih dina-
mičnih razmerah trga dela. Potrebno je omeniti, da obstaja relativno malo
literature, ki se ukvarja s to problematiko v kontekstu vseživljenjske kari-
ere oseb s posebnimi potrebami. Na tem področju je predvsem skupina
okoli Wehmeyerja (1996) s pristopom samoodločitve ter model pristopa
kompetenčnih prednosti, ki ga je razvil Drobnič (2014).
Drobnič (ibid.) poudarja, da je optimizem na kariernem področju
oseb s posebnimi potrebami lahko povsem stvaren, če naredimo preobrat
v teoriji in praksi dela, ki ga predstavi v kompetenčnem modelu kariere.
178
