Page 179 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 179
j. drobnič ■ poklicne odločitve in vodenje kariere ...
ne avtoritativni; znati morajo uporabljati zelo različne metode, tehnike
in strategije. Poleg tega pa Amundson (2009), Bloch (2005), Patton in
McMahon (2006), Law (2003) ter Herr (1997) poudarjajo, da proces sve-
tovanja ni postavljen v nek neodvisen in nepovezan prostor, pač pa se še
kako vključuje v okoljske razmere, ki se konstantno spreminjajo.
Takšen celostni koncept kariernega svetovanja se nujno povezuje z
drugimi svetovalnimi področji, zlasti so to osebnostno področje, sveto-
vanje pri stresu in svetovanje v odnosih (Watts, 2006). S tem, ko je postala
posameznikova kariera celostna zadeva, ki vključuje tako poklicne kot ži-
vljenjske vloge, je postalo tudi svetovanje kompleksno, zato terja širok rang
svetovalnih intervencij. Socialne spremembe generirajo vse večji obseg ne-
gotovosti in nejasnosti za posameznika, ki mu povzročajo stres, to pa je
tisto, kar mora karierni svetovalec upoštevati.
Kot navaja Granvold (1996), so med ključnimi atributi sodobnega
svetovalca sprejemanje (empatija), razumevanje, pristnost, brezpogojna
pozitivna naklonjenost, ki so temeljni gradniki svetovalnega procesa. V
klasičnem pozitivističnem pristopu, kjer se karierni svetovalec naslanja na
ocenjevanje svetovančevih lastnosti, postavlja diagnozo ter daje nasvete, je
svetovalec v osrednjem položaju in direktivni vlogi kot dajalec informa-
cij in nasvetov. Konstruktivistični svetovalni proces je nedirektiven, saj se
usmerja na pomoč klientu, da ta razume in rekonstruira svoje »zgodbe«.
To je proces skupnega dekonstruiranja in konstruiranja tistega, kar je po-
membno za svetovanca skozi proces informiranja, interpretacije, podpore,
spodbujanja, strukturiranja in soočanja z izzivi (Savickas, 2012).
V svetovalnem procesu konstruktivizma je zelo pomemben jezik.
Jezik ni samo način govornega sporočanja, pač pa je tudi miselni kon-
strukt o neki izkušnji, katerega je izoblikoval posameznik; je torej čis-
to njegov in ima za njega specifičen pomen. Zato je vloga svetovalca, da
podpira in spodbuja posameznika pri njegovem rekonstruiranju zgodbe
ali načrta karierne poti v okviru miselnega procesa, izraženega v jeziku.
Zato Peavy (2004) pravi, da naj bi bil plodovit tak svetovalni proces, ki naj
bi zagotavljal rekonstruiranje ali spremembo gledanja nekaterih aspektov
življenja svetovanca. Zato Savickas (2012) poudarja, da se v svetovalnem
procesu premaknemo od koncepta prilagajanja posameznika prevladujoči
kulturi/zahtevam k afirmaciji različnosti in omogočanju posamezniku,
da planira svoje lastno življenje ali kariero.
Pri tem nekateri namesto pojma intervencije uporabljajo pojem ek-
speriment (Peavy, 2004), v katerem posameznik razmišlja, deluje in čuti
svoje težave ter probleme. Zato se poudarja spodbujanje fantazijskega raz-
mišljanja s pomočjo miselnih procesov ali npr. samorefleksije, s čimer po-
sameznik deluje kot eksperimentator. Peavy (2004) poudarja naslednje
177
ne avtoritativni; znati morajo uporabljati zelo različne metode, tehnike
in strategije. Poleg tega pa Amundson (2009), Bloch (2005), Patton in
McMahon (2006), Law (2003) ter Herr (1997) poudarjajo, da proces sve-
tovanja ni postavljen v nek neodvisen in nepovezan prostor, pač pa se še
kako vključuje v okoljske razmere, ki se konstantno spreminjajo.
Takšen celostni koncept kariernega svetovanja se nujno povezuje z
drugimi svetovalnimi področji, zlasti so to osebnostno področje, sveto-
vanje pri stresu in svetovanje v odnosih (Watts, 2006). S tem, ko je postala
posameznikova kariera celostna zadeva, ki vključuje tako poklicne kot ži-
vljenjske vloge, je postalo tudi svetovanje kompleksno, zato terja širok rang
svetovalnih intervencij. Socialne spremembe generirajo vse večji obseg ne-
gotovosti in nejasnosti za posameznika, ki mu povzročajo stres, to pa je
tisto, kar mora karierni svetovalec upoštevati.
Kot navaja Granvold (1996), so med ključnimi atributi sodobnega
svetovalca sprejemanje (empatija), razumevanje, pristnost, brezpogojna
pozitivna naklonjenost, ki so temeljni gradniki svetovalnega procesa. V
klasičnem pozitivističnem pristopu, kjer se karierni svetovalec naslanja na
ocenjevanje svetovančevih lastnosti, postavlja diagnozo ter daje nasvete, je
svetovalec v osrednjem položaju in direktivni vlogi kot dajalec informa-
cij in nasvetov. Konstruktivistični svetovalni proces je nedirektiven, saj se
usmerja na pomoč klientu, da ta razume in rekonstruira svoje »zgodbe«.
To je proces skupnega dekonstruiranja in konstruiranja tistega, kar je po-
membno za svetovanca skozi proces informiranja, interpretacije, podpore,
spodbujanja, strukturiranja in soočanja z izzivi (Savickas, 2012).
V svetovalnem procesu konstruktivizma je zelo pomemben jezik.
Jezik ni samo način govornega sporočanja, pač pa je tudi miselni kon-
strukt o neki izkušnji, katerega je izoblikoval posameznik; je torej čis-
to njegov in ima za njega specifičen pomen. Zato je vloga svetovalca, da
podpira in spodbuja posameznika pri njegovem rekonstruiranju zgodbe
ali načrta karierne poti v okviru miselnega procesa, izraženega v jeziku.
Zato Peavy (2004) pravi, da naj bi bil plodovit tak svetovalni proces, ki naj
bi zagotavljal rekonstruiranje ali spremembo gledanja nekaterih aspektov
življenja svetovanca. Zato Savickas (2012) poudarja, da se v svetovalnem
procesu premaknemo od koncepta prilagajanja posameznika prevladujoči
kulturi/zahtevam k afirmaciji različnosti in omogočanju posamezniku,
da planira svoje lastno življenje ali kariero.
Pri tem nekateri namesto pojma intervencije uporabljajo pojem ek-
speriment (Peavy, 2004), v katerem posameznik razmišlja, deluje in čuti
svoje težave ter probleme. Zato se poudarja spodbujanje fantazijskega raz-
mišljanja s pomočjo miselnih procesov ali npr. samorefleksije, s čimer po-
sameznik deluje kot eksperimentator. Peavy (2004) poudarja naslednje
177
