Page 75 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 75
t. pivec in a. kozina ■ doživljanje nasilja v mladostništvu ...
Rezultati so pokazali, da spremenljivke pozitivni odnosi z vrstniki,
težavno vedenje in prosocialno vedenje v prvem koraku pojasnijo 18 %
viktimizacije. V tem koraku se je pokazalo, da sta spremenljivki pozi-
tivni odnosi z vrstniki in težavno vedenje pomembna napovednika vik-
timizacije, kar pa ne velja za prosocialno vedenje. Pozitivni odnosi z
vrstniki negativno napovedujejo viktimizacijo, težavno vedenje pa pozi-
tivno; učenci, ki svoje odnose z vrstniki zaznavajo kot pozitivne, poroča-
jo o nižji stopnji viktimizacije, medtem ko učenci, ki imajo vedenjske te-
žave, poročajo o višji stopnji viktimizacije.
Vključitev odnosov z učitelji v model dodatno pojasni 10 % vik-
timizacije. Pomemben napovednik viktimizacije predstavljajo tako po-
zitivni in negativni odnosi z učitelji. Pozitivni odnosi z učitelji so stati-
stično značilen pozitiven napovednik viktimizacije, kar kaže na to, da s
strani učencev zaznani pozitivni odnosi z učitelji vplivajo na povišanje
viktimizacije, negativni odnosi z učitelji so prav tako pozitiven napove-
dnik viktimizacije; slabše, kot so s strani učencev zaznani odnosi z učite-
lji, tem višja je poročana stopnja viktimizacije učencev. Ob upoštevanju
odnosov z učitelji se je pokazalo, da težavno vedenje ni več pomemben
napovednik viktimizacije.
V zadnjem koraku so bile vključene mere čustvenih in social-
nih kompetenc, s katerimi je mogoče pojasniti 2 % viktimizacije, ven-
dar nobena od uporabljenih mer čustvenih in socialnih kompetenc
(samopodoba, empatija, samozavedanje) ni pomemben napovednik
viktimizacije. Ob vključitvi čustvenih in socialnih kompetenc v mo-
del se je pokazalo, da pozitivni odnosi z učitelji niso več napovednik
viktimizacije.
Skupno model z vsemi vključenimi spremenljivkami pojasni 30 %
viktimizacije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da predstavljajo
pozitivni odnosi z vrstniki varovalni dejavnik pred pojavom viktimizaci-
je in da veliko vlogo pri pojavu viktimizacije igrajo zaznani negativni od-
nosi med učenci in učitelji, ki predstavljajo dejavnik tveganja.
Mediatorski vpliv negativnih odnosov z učitelji
Negativni odnosi med učenci in učitelji lahko še dodatno prispevajo k
pojavu viktimizacije, zato sva se v luči tega odločili preveriti, kako ob
vključitvi v model mediirajo odnos med preverjanimi psihosocialni-
mi značilnostmi učencev (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno vede-
nje, samopodoba, empatija, samozavedanje in prosocialno vedenje) in
viktimizacijo.
73
Rezultati so pokazali, da spremenljivke pozitivni odnosi z vrstniki,
težavno vedenje in prosocialno vedenje v prvem koraku pojasnijo 18 %
viktimizacije. V tem koraku se je pokazalo, da sta spremenljivki pozi-
tivni odnosi z vrstniki in težavno vedenje pomembna napovednika vik-
timizacije, kar pa ne velja za prosocialno vedenje. Pozitivni odnosi z
vrstniki negativno napovedujejo viktimizacijo, težavno vedenje pa pozi-
tivno; učenci, ki svoje odnose z vrstniki zaznavajo kot pozitivne, poroča-
jo o nižji stopnji viktimizacije, medtem ko učenci, ki imajo vedenjske te-
žave, poročajo o višji stopnji viktimizacije.
Vključitev odnosov z učitelji v model dodatno pojasni 10 % vik-
timizacije. Pomemben napovednik viktimizacije predstavljajo tako po-
zitivni in negativni odnosi z učitelji. Pozitivni odnosi z učitelji so stati-
stično značilen pozitiven napovednik viktimizacije, kar kaže na to, da s
strani učencev zaznani pozitivni odnosi z učitelji vplivajo na povišanje
viktimizacije, negativni odnosi z učitelji so prav tako pozitiven napove-
dnik viktimizacije; slabše, kot so s strani učencev zaznani odnosi z učite-
lji, tem višja je poročana stopnja viktimizacije učencev. Ob upoštevanju
odnosov z učitelji se je pokazalo, da težavno vedenje ni več pomemben
napovednik viktimizacije.
V zadnjem koraku so bile vključene mere čustvenih in social-
nih kompetenc, s katerimi je mogoče pojasniti 2 % viktimizacije, ven-
dar nobena od uporabljenih mer čustvenih in socialnih kompetenc
(samopodoba, empatija, samozavedanje) ni pomemben napovednik
viktimizacije. Ob vključitvi čustvenih in socialnih kompetenc v mo-
del se je pokazalo, da pozitivni odnosi z učitelji niso več napovednik
viktimizacije.
Skupno model z vsemi vključenimi spremenljivkami pojasni 30 %
viktimizacije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da predstavljajo
pozitivni odnosi z vrstniki varovalni dejavnik pred pojavom viktimizaci-
je in da veliko vlogo pri pojavu viktimizacije igrajo zaznani negativni od-
nosi med učenci in učitelji, ki predstavljajo dejavnik tveganja.
Mediatorski vpliv negativnih odnosov z učitelji
Negativni odnosi med učenci in učitelji lahko še dodatno prispevajo k
pojavu viktimizacije, zato sva se v luči tega odločili preveriti, kako ob
vključitvi v model mediirajo odnos med preverjanimi psihosocialni-
mi značilnostmi učencev (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno vede-
nje, samopodoba, empatija, samozavedanje in prosocialno vedenje) in
viktimizacijo.
73
