Page 72 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 72
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
vendar sva za analizo uporabili le podlestvici opazovanje in opisova-
nje, saj sva želeli preveriti zgolj opazovanje in opisovanje telesnih ob-
čutij, zaznav, misli in čustev učencev. Podlestvica opazovanje obsega 12
postavk (Primer postavke: »Namenoma posvečam pozornost svojim
občutkom.«), podlestvica opisovanje pa 8 postavk (Primer postavke: »Z
lahkoto ubesedim svoja prepričanja, mnenja in pričakovanja.«). Po na-
vodilih avtorjev vprašalnika sva vrednosti na obeh podlestvicah sešteli.
Zanesljivost uporabljenih lestvic, s katerima sva merili samozavedanje, je
bila dobra (Cronbachov α=0,86), v prejšnjih raziskavah so prav tako po-
ročali o ustrezni zanesljivosti posameznih lestvic (npr. Baer et al., 2004:
opazovanje: 0,91; opisovanje: 0,84).
Postopek in statistična obdelava podatkov
Podatki so bili po predhodno pridobljenem prostovoljnem soglasju star-
šev oz. skrbnikov zbrani v osmih razredih na osnovnih šolah v Sloveniji.
Reševanje vprašalnikov je bilo časovno neomejeno ter je potekalo med
eno in dvema šolskima urama. Zaradi preverjanja merskih pripomočkov
je bil prvotni vzorec (N=233) razdeljen na dva dela: A in B, od katerih je
vsak del vzorca reševal druge vprašalnike. Za namene naše raziskave sva
uporabili vzorec A, ki je obsegal 127 udeležencev, vendar so bili naknadno
izključeni tisti štirje udeleženci, ki so imeli na celotnem vprašalniku izpol-
njenih manj kot 90 % vprašanj. Na končnem vzorcu je bil delež manjka-
jočih vrednosti majhen, obsegal je manj kot 4 % za posamezno spremen-
ljivko. Manjkajoče vrednosti sva zaradi naključno manjkajočih podatkov
nadomestili s pomočjo EM algoritma, ki vrednosti ne nadomesti neposre-
dno, ampak izračuna ocene za želene parametre po metodi največjega ver-
jetja. Za preverjanje napovedne vrednosti posameznih spremenljivk je bila
uporabljena hierarhična multipla regresijska analiza, za preverjanje medi-
atorske vloge pozitivnih in negativnih odnosov med učenci in učitelji sva v
programu IBM SPSS Statistics 25 uporabili dodatek Process Macro.
Rezultati
Najprej sva preverili porazdelitev vključenih spremenljivk in izračuna-
li opisne statistike ter korelacije med posameznimi spremenljivkami.
Nadalje sva preverjali napovednike viktimizacije, pri čemer navajava re-
zultate hierarhične multiple regresijske analize. S pomočjo mediacijske
analize sva preverjali vpliv pozitivnih in negativnih odnosov med učen-
ci in učitelji na odnos med preverjanimi psihosocialnimi značilnostmi in
viktimizacijo, kar je razvidno iz slikovnega prikaza. Pri preverjanju nor-
malnosti porazdelitve sva ugotovili, da samo spremenljivki viktimizacija
in negativni odnosi z učitelji nista normalno porazdeljeni, zato sva, da bi
70
vendar sva za analizo uporabili le podlestvici opazovanje in opisova-
nje, saj sva želeli preveriti zgolj opazovanje in opisovanje telesnih ob-
čutij, zaznav, misli in čustev učencev. Podlestvica opazovanje obsega 12
postavk (Primer postavke: »Namenoma posvečam pozornost svojim
občutkom.«), podlestvica opisovanje pa 8 postavk (Primer postavke: »Z
lahkoto ubesedim svoja prepričanja, mnenja in pričakovanja.«). Po na-
vodilih avtorjev vprašalnika sva vrednosti na obeh podlestvicah sešteli.
Zanesljivost uporabljenih lestvic, s katerima sva merili samozavedanje, je
bila dobra (Cronbachov α=0,86), v prejšnjih raziskavah so prav tako po-
ročali o ustrezni zanesljivosti posameznih lestvic (npr. Baer et al., 2004:
opazovanje: 0,91; opisovanje: 0,84).
Postopek in statistična obdelava podatkov
Podatki so bili po predhodno pridobljenem prostovoljnem soglasju star-
šev oz. skrbnikov zbrani v osmih razredih na osnovnih šolah v Sloveniji.
Reševanje vprašalnikov je bilo časovno neomejeno ter je potekalo med
eno in dvema šolskima urama. Zaradi preverjanja merskih pripomočkov
je bil prvotni vzorec (N=233) razdeljen na dva dela: A in B, od katerih je
vsak del vzorca reševal druge vprašalnike. Za namene naše raziskave sva
uporabili vzorec A, ki je obsegal 127 udeležencev, vendar so bili naknadno
izključeni tisti štirje udeleženci, ki so imeli na celotnem vprašalniku izpol-
njenih manj kot 90 % vprašanj. Na končnem vzorcu je bil delež manjka-
jočih vrednosti majhen, obsegal je manj kot 4 % za posamezno spremen-
ljivko. Manjkajoče vrednosti sva zaradi naključno manjkajočih podatkov
nadomestili s pomočjo EM algoritma, ki vrednosti ne nadomesti neposre-
dno, ampak izračuna ocene za želene parametre po metodi največjega ver-
jetja. Za preverjanje napovedne vrednosti posameznih spremenljivk je bila
uporabljena hierarhična multipla regresijska analiza, za preverjanje medi-
atorske vloge pozitivnih in negativnih odnosov med učenci in učitelji sva v
programu IBM SPSS Statistics 25 uporabili dodatek Process Macro.
Rezultati
Najprej sva preverili porazdelitev vključenih spremenljivk in izračuna-
li opisne statistike ter korelacije med posameznimi spremenljivkami.
Nadalje sva preverjali napovednike viktimizacije, pri čemer navajava re-
zultate hierarhične multiple regresijske analize. S pomočjo mediacijske
analize sva preverjali vpliv pozitivnih in negativnih odnosov med učen-
ci in učitelji na odnos med preverjanimi psihosocialnimi značilnostmi in
viktimizacijo, kar je razvidno iz slikovnega prikaza. Pri preverjanju nor-
malnosti porazdelitve sva ugotovili, da samo spremenljivki viktimizacija
in negativni odnosi z učitelji nista normalno porazdeljeni, zato sva, da bi
70
