Page 70 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 70
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
prejšnjih raziskavah, kjer so prav tako poročali o nižji zanesljivosti (npr.
Goodman, 2001).
Pozitivni odnosi z vrstniki. Za merjenje spremenljivke odno-
si z vrstniki je bila uporabljena podlestvica Težave v odnosih z vrstni-
ki iz Vprašalnika prednosti in slabosti (Strenghts and Difficulties
Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997), kjer so udeleženci na 4-stopenj-
ski lestvici (1 – močno se ne strinjam, 4 – močno se strinjam) označi-
li, katere postavke veljajo za njih. Podlestvica Težave v odnosih z vrstni-
ki zajema 5 postavk, primer postavke je: »Na splošno sem med vrstniki
priljubljen/-a.« Pri tem sva odgovore kodirali tako, da merijo pozitiv-
ne odnose z vrstniki. Na našem vzorcu se je pokazala nizka zaneslji-
vost (Cronbachov α=0,53), kar lahko ponovno pojasnimo s tem, da je
uporabljeni vprašalnik namenjen zaznavanju vedenjskih težav otrok in
mladostnikov v kliničnem okolju. Pri preverjanju zanesljivosti v pred-
hodnih raziskavah je bilo prav tako ugotovljeno, da je zanesljivost nižja
(Cronbachov α=0,41; Goodman, 2001).
Prosocialno vedenje. Prosocialno vedenje sva merili z upora-
bo podlestvice Prosocialno vedenje iz Vprašalnika prednosti in slabo-
sti (Strenghts and Difficulties Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997).
Podlestvica Prosocialno vedenje zajema 6 postavk, na katere so se ude-
leženci na 4-stopenjski lestvici (1 – nikoli, 4 – pogosto) odzvali, kako
trditve veljajo zanje. Primer postavke: »Poskušam biti prijazen/-na do
drugih.« Na vzorcu se je pokazala ustrezna zanesljivost podlestvice pro-
socialnega vedenja (Cronbachov α=0,82), ki je celo višja kot v predho-
dnih raziskavah, saj je Goodman (2001) pri preverjanju koeficienta za-
nesljivosti na velikem vzorcu mladostnikov ugotovil slabšo zanesljivost
podlestvice (Cronbachov α=0,66).
Pozitivni odnosi z učitelji. Za preverjanje zaznanega pozitivnega
odnosa z učitelji s strani učencev je bila uporabljena prilagojena verzi-
ja vprašalnika Učitelj kot socialni kontekst (Teacher as Social Context,
TASC; Belmont, Skinner, Wellbron in Connell, 1992), saj so bile upora-
bljene zgolj postavke, ki merijo pozitivno plat odnosa med učenci in uči-
telji. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 – za nobenega ali skoraj no-
benega, 2 – za nekatere, 3 – za večino, 4 – za vse ali skoraj vse) označili,
za koliko njihovih učiteljev v obdobju zadnjih štirih mesecev veljajo tr-
ditve. Lestvica je zajemala 9 postavk, primer postavke: »Učitelji/-ce mi
posvetijo svoj čas.« Zanesljivost uporabljenega vprašalnika je bila ustre-
zna, saj je Cronbachov α znašal 0,91.
Negativni odnosi z učitelji. Za merjenje zaznanega negativnega
odnosa med učenci in učitelji s strani učencev je bil uporabljen
prilagojeni vprašalnik (Dodano je bilo vprašanje: V zadnjih 4 mesecih
68
prejšnjih raziskavah, kjer so prav tako poročali o nižji zanesljivosti (npr.
Goodman, 2001).
Pozitivni odnosi z vrstniki. Za merjenje spremenljivke odno-
si z vrstniki je bila uporabljena podlestvica Težave v odnosih z vrstni-
ki iz Vprašalnika prednosti in slabosti (Strenghts and Difficulties
Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997), kjer so udeleženci na 4-stopenj-
ski lestvici (1 – močno se ne strinjam, 4 – močno se strinjam) označi-
li, katere postavke veljajo za njih. Podlestvica Težave v odnosih z vrstni-
ki zajema 5 postavk, primer postavke je: »Na splošno sem med vrstniki
priljubljen/-a.« Pri tem sva odgovore kodirali tako, da merijo pozitiv-
ne odnose z vrstniki. Na našem vzorcu se je pokazala nizka zaneslji-
vost (Cronbachov α=0,53), kar lahko ponovno pojasnimo s tem, da je
uporabljeni vprašalnik namenjen zaznavanju vedenjskih težav otrok in
mladostnikov v kliničnem okolju. Pri preverjanju zanesljivosti v pred-
hodnih raziskavah je bilo prav tako ugotovljeno, da je zanesljivost nižja
(Cronbachov α=0,41; Goodman, 2001).
Prosocialno vedenje. Prosocialno vedenje sva merili z upora-
bo podlestvice Prosocialno vedenje iz Vprašalnika prednosti in slabo-
sti (Strenghts and Difficulties Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997).
Podlestvica Prosocialno vedenje zajema 6 postavk, na katere so se ude-
leženci na 4-stopenjski lestvici (1 – nikoli, 4 – pogosto) odzvali, kako
trditve veljajo zanje. Primer postavke: »Poskušam biti prijazen/-na do
drugih.« Na vzorcu se je pokazala ustrezna zanesljivost podlestvice pro-
socialnega vedenja (Cronbachov α=0,82), ki je celo višja kot v predho-
dnih raziskavah, saj je Goodman (2001) pri preverjanju koeficienta za-
nesljivosti na velikem vzorcu mladostnikov ugotovil slabšo zanesljivost
podlestvice (Cronbachov α=0,66).
Pozitivni odnosi z učitelji. Za preverjanje zaznanega pozitivnega
odnosa z učitelji s strani učencev je bila uporabljena prilagojena verzi-
ja vprašalnika Učitelj kot socialni kontekst (Teacher as Social Context,
TASC; Belmont, Skinner, Wellbron in Connell, 1992), saj so bile upora-
bljene zgolj postavke, ki merijo pozitivno plat odnosa med učenci in uči-
telji. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 – za nobenega ali skoraj no-
benega, 2 – za nekatere, 3 – za večino, 4 – za vse ali skoraj vse) označili,
za koliko njihovih učiteljev v obdobju zadnjih štirih mesecev veljajo tr-
ditve. Lestvica je zajemala 9 postavk, primer postavke: »Učitelji/-ce mi
posvetijo svoj čas.« Zanesljivost uporabljenega vprašalnika je bila ustre-
zna, saj je Cronbachov α znašal 0,91.
Negativni odnosi z učitelji. Za merjenje zaznanega negativnega
odnosa med učenci in učitelji s strani učencev je bil uporabljen
prilagojeni vprašalnik (Dodano je bilo vprašanje: V zadnjih 4 mesecih
68
