Page 68 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 68
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
samopodoba), vrstniških odnosov (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno
vedenje in prosocialno vedenje) in (pozitivnih ter negativnih) odnosov
učencev z učitelji v kontekstu viktimizacije v slovenskem šolskem pro-
storu je bil namen raziskave preveriti vlogo omenjenih dejavnikov in
predlagati smernice za preprečevanje in odzivanje na viktimizacijo med
učenci za pedagoške delavce. Zaradi neraziskane mediatorske vloge ne-
gativnih odnosov med učenci in učitelji v kontekstu psihosocialnih zna-
čilnosti učencev in viktimizacije v slovenskem šolskem prostoru, ki lah-
ko še dodatno okrepijo doživljanje viktimizacije za učence (Elledge et al.,
2016; Huang, Lewis, Cohen, Prewett in Herman, 2018), sva želeli preve-
riti vpliv odnosov med učenci in učitelji na odnos med psihosocialnimi
značilnostmi učencev in viktimizacijo. Slednje z namenom, da bi predla-
gali smernice na sistemski ravni, na primer vključevanje dodatnih vsebin
v izobraževanje bodočih učiteljev in pedagoških delavcev v slovenskem
šolskem prostoru.
Na podlagi teoretičnih izhodišč sva oblikovali naslednji raziskoval-
ni vprašanji:
1. V kolikšni meri posamezni psihosocialni dejavniki napovedujejo
viktimizacijo pri učencih? Ožje se bova osredinili na dejavnike na
ravni vrstnikov (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno vedenje in pro-
socialno vedenje), na dejavnike na ravni odnosov z učitelji (pozitivni
in negativni odnosi z učitelji) in na dejavnike na ravni posameznika
(čustvene in socialne kompetence: samopodoba, samozavedanje in
empatija). Pri tem na podlagi teoretičnih izhodišč predpostavljava,
da bodo pozitivni odnosi z vrstniki in prosocialno vedenje statistič-
no značilen negativni napovednik viktimizacije, težavno vedenje pa
pozitiven napovednik viktimizacije. Pri odnosih z učitelji predposta-
vljava, da bodo pozitivni odnosi med učenci in učitelji pozitiven na-
povednik viktimizacije, negativni odnosi pa negativen napovednik
viktimizacije. Pri čustvenih in socialnih kompetencah v povezavi z
viktimizacijo pa, da bosta samopodoba in samozavedanje negativ-
na napovednika viktimizacije, empatija pa ne bo statistično značilen
napovednik viktimizacije.
2. Ali negativni odnosi med učenci in učitelji mediirajo odnos med
preverjanimi psihosocialnimi značilnostmi (pozitivni odnosi z vr-
stniki, težavno vedenje, prosocialno vedenje, samopodoba, empati-
ja, samozavedanje) in viktimizacijo? Negativni odnosi med učenci
in učitelji namreč lahko dodatno prispevajo k pojavu viktimizacije
v razredu. Na podlagi teoretičnih izhodišč tako predpostavljava, da
66
samopodoba), vrstniških odnosov (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno
vedenje in prosocialno vedenje) in (pozitivnih ter negativnih) odnosov
učencev z učitelji v kontekstu viktimizacije v slovenskem šolskem pro-
storu je bil namen raziskave preveriti vlogo omenjenih dejavnikov in
predlagati smernice za preprečevanje in odzivanje na viktimizacijo med
učenci za pedagoške delavce. Zaradi neraziskane mediatorske vloge ne-
gativnih odnosov med učenci in učitelji v kontekstu psihosocialnih zna-
čilnosti učencev in viktimizacije v slovenskem šolskem prostoru, ki lah-
ko še dodatno okrepijo doživljanje viktimizacije za učence (Elledge et al.,
2016; Huang, Lewis, Cohen, Prewett in Herman, 2018), sva želeli preve-
riti vpliv odnosov med učenci in učitelji na odnos med psihosocialnimi
značilnostmi učencev in viktimizacijo. Slednje z namenom, da bi predla-
gali smernice na sistemski ravni, na primer vključevanje dodatnih vsebin
v izobraževanje bodočih učiteljev in pedagoških delavcev v slovenskem
šolskem prostoru.
Na podlagi teoretičnih izhodišč sva oblikovali naslednji raziskoval-
ni vprašanji:
1. V kolikšni meri posamezni psihosocialni dejavniki napovedujejo
viktimizacijo pri učencih? Ožje se bova osredinili na dejavnike na
ravni vrstnikov (pozitivni odnosi z vrstniki, težavno vedenje in pro-
socialno vedenje), na dejavnike na ravni odnosov z učitelji (pozitivni
in negativni odnosi z učitelji) in na dejavnike na ravni posameznika
(čustvene in socialne kompetence: samopodoba, samozavedanje in
empatija). Pri tem na podlagi teoretičnih izhodišč predpostavljava,
da bodo pozitivni odnosi z vrstniki in prosocialno vedenje statistič-
no značilen negativni napovednik viktimizacije, težavno vedenje pa
pozitiven napovednik viktimizacije. Pri odnosih z učitelji predposta-
vljava, da bodo pozitivni odnosi med učenci in učitelji pozitiven na-
povednik viktimizacije, negativni odnosi pa negativen napovednik
viktimizacije. Pri čustvenih in socialnih kompetencah v povezavi z
viktimizacijo pa, da bosta samopodoba in samozavedanje negativ-
na napovednika viktimizacije, empatija pa ne bo statistično značilen
napovednik viktimizacije.
2. Ali negativni odnosi med učenci in učitelji mediirajo odnos med
preverjanimi psihosocialnimi značilnostmi (pozitivni odnosi z vr-
stniki, težavno vedenje, prosocialno vedenje, samopodoba, empati-
ja, samozavedanje) in viktimizacijo? Negativni odnosi med učenci
in učitelji namreč lahko dodatno prispevajo k pojavu viktimizacije
v razredu. Na podlagi teoretičnih izhodišč tako predpostavljava, da
66
