Page 67 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 67
t. pivec in a. kozina ■ doživljanje nasilja v mladostništvu ...
najbolj raziskana vloga samopodobe in v zadnjem obdobju tudi čuječ-
nosti. Žrtve poročajo o nižji stopnji samopodobe kot učenci, ki niso
vključeni v medvrstniško nasilje (Fanti in Henrich, 2015; O‘Moore in
Kirkham, 2002), prav tako pa je socialna samopodoba negativen napo-
vednik različnih oblik viktimizacije (Košir et al., 2018). Nedavno je bilo
ugotovljeno, da je pomemben vidik samozavedanja – čuječnost, ki jo je
mogoče opredeliti kot neobsojajoče in sprejemajoče zavedanje življenj-
skih izkušenj (Brown in Ryan, 2003) –, negativno povezan z izkušnjo
viktimizacije (Riggs in Brown, 2017); kljub temu ostaja ta vidik samo-
zavedanja pretežno neraziskan. Za samouravnavanje je bilo ugotovljeno,
da se negativno povezuje z viktimizacijo (Jenkins, Demaray, Fredrick in
Summers, 2016), pri čemer je pomemben nadzor čustev, predvsem jeze,
saj nižja stopnja nadzora jeze in odziv na nasilno vedenje vodita do po-
višanega tveganja za nadaljnje doživljanje nasilja (Spence, de Young,
Toon in Bond, 2009). Nadalje je zaradi socialnega konteksta viktimiza-
cije še posebej pomemben vidik socialnega zavedanja, v sklopu katerega
so bile raziskane predvsem razredne norme in empatija. Veliko razisko-
valcev je preučevalo povezavo med empatijo in viktimizacijo, a rezulta-
ti niso enoznačni, saj je metaanaliza raziskav empatije in viktimizacije
pokazala, da ni povezave med empatijo in viktimizacijo (Zych, Ttofi in
Farrington, 2019), medtem ko druge raziskave poročajo o negativni po-
vezanosti (Jenkins et al., 2016). Empatijo je mogoče deliti na kognitivno
in afektivno empatijo, pri čemer kognitivna komponenta empatije od-
raža sposobnost posameznika, da razume perspektivo drugih, afektivna
komponenta pa se nanaša na doživljanje občutkov skrbi ali simpatije do
drugih (Davis, 1996). V povezavi z viktimizacijo in obema vidikoma em-
patije je bilo ugotovljeno naslednje: van Noordnova je skupaj s sodelavci
(van Noorden, Haselager, Cillessen in Bukowski, 2015) na podlagi meta-
analize raziskav ugotovila, da je viktimizacija negativno povezana s ko-
gnitivno, ne pa tudi z afektivno empatijo. Za afektivno empatijo je bilo
ugotovljeno tudi, da se telesna in besedna viktimizacija z njo pozitivno
povezujeta (Kokkinos in Kipritsi, 2012).
V pričujoči raziskavi sva želeli zapolniti vrzeli pri prepoznavanju
posameznih varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja pri razvo-
ju viktimizacije v času mladostništva. Zaradi vzročno-posledičnega od-
nosa med viktimizacijo in ponotranjenimi težavami ter zaradi pojava
negativnih posledic kasneje v življenju je nujno prepoznavanje raznoli-
kih dejavnikov, ki vplivajo na pojav doživljanja nasilja v šoli z namenom
odzivanja na nasilje in njegovega preprečevanja ter ponujanja psihoso-
cialne pomoči njegovim žrtvam. Zaradi pomanjkanja raziskav na po-
dročju čustvenih in socialnih kompetenc (empatija, samozavedanje in
65
najbolj raziskana vloga samopodobe in v zadnjem obdobju tudi čuječ-
nosti. Žrtve poročajo o nižji stopnji samopodobe kot učenci, ki niso
vključeni v medvrstniško nasilje (Fanti in Henrich, 2015; O‘Moore in
Kirkham, 2002), prav tako pa je socialna samopodoba negativen napo-
vednik različnih oblik viktimizacije (Košir et al., 2018). Nedavno je bilo
ugotovljeno, da je pomemben vidik samozavedanja – čuječnost, ki jo je
mogoče opredeliti kot neobsojajoče in sprejemajoče zavedanje življenj-
skih izkušenj (Brown in Ryan, 2003) –, negativno povezan z izkušnjo
viktimizacije (Riggs in Brown, 2017); kljub temu ostaja ta vidik samo-
zavedanja pretežno neraziskan. Za samouravnavanje je bilo ugotovljeno,
da se negativno povezuje z viktimizacijo (Jenkins, Demaray, Fredrick in
Summers, 2016), pri čemer je pomemben nadzor čustev, predvsem jeze,
saj nižja stopnja nadzora jeze in odziv na nasilno vedenje vodita do po-
višanega tveganja za nadaljnje doživljanje nasilja (Spence, de Young,
Toon in Bond, 2009). Nadalje je zaradi socialnega konteksta viktimiza-
cije še posebej pomemben vidik socialnega zavedanja, v sklopu katerega
so bile raziskane predvsem razredne norme in empatija. Veliko razisko-
valcev je preučevalo povezavo med empatijo in viktimizacijo, a rezulta-
ti niso enoznačni, saj je metaanaliza raziskav empatije in viktimizacije
pokazala, da ni povezave med empatijo in viktimizacijo (Zych, Ttofi in
Farrington, 2019), medtem ko druge raziskave poročajo o negativni po-
vezanosti (Jenkins et al., 2016). Empatijo je mogoče deliti na kognitivno
in afektivno empatijo, pri čemer kognitivna komponenta empatije od-
raža sposobnost posameznika, da razume perspektivo drugih, afektivna
komponenta pa se nanaša na doživljanje občutkov skrbi ali simpatije do
drugih (Davis, 1996). V povezavi z viktimizacijo in obema vidikoma em-
patije je bilo ugotovljeno naslednje: van Noordnova je skupaj s sodelavci
(van Noorden, Haselager, Cillessen in Bukowski, 2015) na podlagi meta-
analize raziskav ugotovila, da je viktimizacija negativno povezana s ko-
gnitivno, ne pa tudi z afektivno empatijo. Za afektivno empatijo je bilo
ugotovljeno tudi, da se telesna in besedna viktimizacija z njo pozitivno
povezujeta (Kokkinos in Kipritsi, 2012).
V pričujoči raziskavi sva želeli zapolniti vrzeli pri prepoznavanju
posameznih varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja pri razvo-
ju viktimizacije v času mladostništva. Zaradi vzročno-posledičnega od-
nosa med viktimizacijo in ponotranjenimi težavami ter zaradi pojava
negativnih posledic kasneje v življenju je nujno prepoznavanje raznoli-
kih dejavnikov, ki vplivajo na pojav doživljanja nasilja v šoli z namenom
odzivanja na nasilje in njegovega preprečevanja ter ponujanja psihoso-
cialne pomoči njegovim žrtvam. Zaradi pomanjkanja raziskav na po-
dročju čustvenih in socialnih kompetenc (empatija, samozavedanje in
65
