Page 69 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 69
t. pivec in a. kozina ■ doživljanje nasilja v mladostništvu ...
bodo negativni odnosi med učenci in učitelji mediatorji odnosa med
navedenimi značilnostmi učencev in viktimizacijo.
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spretnosti
za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (Kozina et al., 2017), ka-
terega namen je krepitev čustvenih, socialnih in medkulturnih kompe-
tenc med učenci in učitelji, je sodelovalo 123 učencev, starih med 13 in 15
let (M=13,20, SD=0,42). Vsi učenci, ki so sodelovali v raziskavi, so obisko-
vali 8. razred osnovne šole. Podatki so bili zbrani na šestih osnovnih šo-
lah v Sloveniji.
Pripomočki
Viktimizacija. Za merjenje doživljanja nasilja je bil uporabljen Olweusov
vprašalnik nasilnež/žrtev (Olweus Bully/Victim Questionnaire, OBWQ;
Olweus, 1996), ki je bil za namen raziskave prilagojen tako, da so udele-
ženci odgovarjali zgolj o nasilju v razredu. Vprašalnik je sestavljen iz dveh
delov, en del meri izvajanje nasilja, drugi del pa doživljanje nasilja, zato je
bil za merjenje doživljanja nasilja uporabljen zgolj drugi del vprašalnika.
Lestvica viktimizacije vsebuje 22 postavk. Udeleženci so na 4-stopenjski
lestvici označili, v kolikšni meri so v zadnjih štirih mesecih doživljali po-
samezno obliko nasilja (1 – nikoli ali skoraj nikoli, 2 – enkrat na mesec,
3 – enkrat na teden, 4 – vsak dan ali skoraj vsak dan). Primer postavke:
»Sošolci/-ke so se mi smejali/-e in s prstom kazali/-e name.« Na našem
vzorcu se je pokazala ustrezna zanesljivost (Cronbachov α=0,92) mere vik-
timizacije, o podobni zanesljivosti poročajo tudi drugi avtorji (Solberg in
Olweus, 2003).
Težavno vedenje. Za merjenje težavnega vedenja je bila upora-
bljena podlestvica Težavno vedenje iz Vprašalnika prednosti in slabo-
sti (Strenghts and Difficulties Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997).
Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 – močno se ne strinjam, 4 –
močno se strinjam) označili, katere postavke veljajo za njih. Podlestvica
Težavno vedenje zajema 6 postavk, primer postavke: »Pogosto se tepem
z drugimi otroki.« Na našem vzorcu se je pokazala dokaj nizka zaneslji-
vost mere težavnega vedenja (Cronbachov α=0,53), kar lahko pripišemo
temu, da se omenjeni vprašalnik uporablja zgolj kot presejalni test v kli-
ničnem okolju, prav tako pa je bil prvotno namenjen za uporabo staršev
in učiteljev. Zanesljivost uporabljene podlestvice je bila preverjana tudi v
67
bodo negativni odnosi med učenci in učitelji mediatorji odnosa med
navedenimi značilnostmi učencev in viktimizacijo.
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spretnosti
za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (Kozina et al., 2017), ka-
terega namen je krepitev čustvenih, socialnih in medkulturnih kompe-
tenc med učenci in učitelji, je sodelovalo 123 učencev, starih med 13 in 15
let (M=13,20, SD=0,42). Vsi učenci, ki so sodelovali v raziskavi, so obisko-
vali 8. razred osnovne šole. Podatki so bili zbrani na šestih osnovnih šo-
lah v Sloveniji.
Pripomočki
Viktimizacija. Za merjenje doživljanja nasilja je bil uporabljen Olweusov
vprašalnik nasilnež/žrtev (Olweus Bully/Victim Questionnaire, OBWQ;
Olweus, 1996), ki je bil za namen raziskave prilagojen tako, da so udele-
ženci odgovarjali zgolj o nasilju v razredu. Vprašalnik je sestavljen iz dveh
delov, en del meri izvajanje nasilja, drugi del pa doživljanje nasilja, zato je
bil za merjenje doživljanja nasilja uporabljen zgolj drugi del vprašalnika.
Lestvica viktimizacije vsebuje 22 postavk. Udeleženci so na 4-stopenjski
lestvici označili, v kolikšni meri so v zadnjih štirih mesecih doživljali po-
samezno obliko nasilja (1 – nikoli ali skoraj nikoli, 2 – enkrat na mesec,
3 – enkrat na teden, 4 – vsak dan ali skoraj vsak dan). Primer postavke:
»Sošolci/-ke so se mi smejali/-e in s prstom kazali/-e name.« Na našem
vzorcu se je pokazala ustrezna zanesljivost (Cronbachov α=0,92) mere vik-
timizacije, o podobni zanesljivosti poročajo tudi drugi avtorji (Solberg in
Olweus, 2003).
Težavno vedenje. Za merjenje težavnega vedenja je bila upora-
bljena podlestvica Težavno vedenje iz Vprašalnika prednosti in slabo-
sti (Strenghts and Difficulties Questionnaire, SDQ; Goodman, 1997).
Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 – močno se ne strinjam, 4 –
močno se strinjam) označili, katere postavke veljajo za njih. Podlestvica
Težavno vedenje zajema 6 postavk, primer postavke: »Pogosto se tepem
z drugimi otroki.« Na našem vzorcu se je pokazala dokaj nizka zaneslji-
vost mere težavnega vedenja (Cronbachov α=0,53), kar lahko pripišemo
temu, da se omenjeni vprašalnik uporablja zgolj kot presejalni test v kli-
ničnem okolju, prav tako pa je bil prvotno namenjen za uporabo staršev
in učiteljev. Zanesljivost uporabljene podlestvice je bila preverjana tudi v
67
