Page 66 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 66
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
in Kopp, 2011). Zraven pomembnosti pozitivnih odnosov med učite-
lji in učenci (Raskauskas, Rubiano, Offen in Wayland, 2015) so učitelji
tudi pomemben vir informacij. Učitelji so tisti odrasli, ki imajo največ in-
formacij o medvrstniškem nasilju in viktimizaciji v šoli (Waasdorp, Pas,
O’Brennan in Bradshaw, 2011) ter lahko vplivajo na pogostost z izvaja-
njem učinkovitega razrednega managementa in preko lastnih prepričanj o
nasilju (Troop-Gordon in Ladd, 2015). Pri tem je treba opozoriti na ugo-
tovitve, da s strani učencev zaznani odnosi z učitelji niso povezani s poro-
čanjem o viktimizaciji (Wang, Leary, Taylor in Derosier, 2016). Vzdolžna
raziskava viktimizacije (Troop-Gordon in Kopp, 2011) je pokazala, da po-
zitivni odnosi med učenci in učitelji ne varujejo učencev pred pojavom
viktimizacije. Hkrati raziskovalni izsledki kažejo na pomembno vlogo
negativnih odnosov med učenci in učitelji, ki so povezani z višjo stopnjo
medvrstniške viktimizacije v šolskem okolju (Lucas-Molina, Williamson,
Pulido in Perez-Albeniz, 2015). Če učenci poročajo o slabšem odnosu z
učitelji, to vpliva na to, da so bolj ranljivi za doživljanje psihičnega distresa
ob doživljanju viktimizacije (Sulkowski in Simmons, 2017). Pri negativ-
nih odnosih med učenci in učitelji je pomemben tudi vpliv na negativ-
no razredno klimo, ki posredno vpliva na pojav viktimizacije v razredu
(Thornberg, Wänström in Pozzoli, 2017).
Čustvene in socialne kompetence
Na odnose tako med vrstniki kot z učitelji pomembno vplivajo čustvene in
socialne kompetence. Med čustvene in socialne kompetence uvrščamo sa-
mozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje, odgovorno sprejema-
nje odločitev in uspešno upravljanje z odnosi (Durlak, Dymnicki, Taylor,
Weissberg in Schellinger, 2011). Samozavedanje sestavljajo prepoznavanje
lastnih čustev in občutij, realna ocena lastnih sposobnosti in spretnosti ter
samopodoba. Socialno zavedanje je mogoče opredeliti kot zaznavo čustev
in občutkov drugih ter kot pozitiven odnos do drugih in aktivno vključe-
nost v različne skupine. Samouravnavanje je nadzorovanje lastnih čustev,
sposobnost odložitve nagrade zaradi sledenja ciljem in vztrajnost kljub
morebitnim neuspehom. Uspešno upravljanje z odnosi je učinkovit nad-
zor čustev in odnosov, vzpostavljanje in ohranjanje dobrih medsebojnih
odnosov. Odgovorno sprejemanje odločitev temelji na upoštevanju vseh
pomembnih dejavnikov in poznavanju najverjetnejših posledic različnih
dejanj, spoštovanju drugih in prevzemanju osebne odgovornosti za lastne
odločitve (Weissberg, Durlak, Domitrovich in Gullotta, 2015).
Pri medvrstniškem nasilju in viktimizaciji je ključno razumevanje
vpliva teh kompetenc na pojavnost in pogostost obeh pojavov (Hymel
in Swearer, 2015). Znotraj samozavedanja je v kontekstu viktimizacije
64
in Kopp, 2011). Zraven pomembnosti pozitivnih odnosov med učite-
lji in učenci (Raskauskas, Rubiano, Offen in Wayland, 2015) so učitelji
tudi pomemben vir informacij. Učitelji so tisti odrasli, ki imajo največ in-
formacij o medvrstniškem nasilju in viktimizaciji v šoli (Waasdorp, Pas,
O’Brennan in Bradshaw, 2011) ter lahko vplivajo na pogostost z izvaja-
njem učinkovitega razrednega managementa in preko lastnih prepričanj o
nasilju (Troop-Gordon in Ladd, 2015). Pri tem je treba opozoriti na ugo-
tovitve, da s strani učencev zaznani odnosi z učitelji niso povezani s poro-
čanjem o viktimizaciji (Wang, Leary, Taylor in Derosier, 2016). Vzdolžna
raziskava viktimizacije (Troop-Gordon in Kopp, 2011) je pokazala, da po-
zitivni odnosi med učenci in učitelji ne varujejo učencev pred pojavom
viktimizacije. Hkrati raziskovalni izsledki kažejo na pomembno vlogo
negativnih odnosov med učenci in učitelji, ki so povezani z višjo stopnjo
medvrstniške viktimizacije v šolskem okolju (Lucas-Molina, Williamson,
Pulido in Perez-Albeniz, 2015). Če učenci poročajo o slabšem odnosu z
učitelji, to vpliva na to, da so bolj ranljivi za doživljanje psihičnega distresa
ob doživljanju viktimizacije (Sulkowski in Simmons, 2017). Pri negativ-
nih odnosih med učenci in učitelji je pomemben tudi vpliv na negativ-
no razredno klimo, ki posredno vpliva na pojav viktimizacije v razredu
(Thornberg, Wänström in Pozzoli, 2017).
Čustvene in socialne kompetence
Na odnose tako med vrstniki kot z učitelji pomembno vplivajo čustvene in
socialne kompetence. Med čustvene in socialne kompetence uvrščamo sa-
mozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje, odgovorno sprejema-
nje odločitev in uspešno upravljanje z odnosi (Durlak, Dymnicki, Taylor,
Weissberg in Schellinger, 2011). Samozavedanje sestavljajo prepoznavanje
lastnih čustev in občutij, realna ocena lastnih sposobnosti in spretnosti ter
samopodoba. Socialno zavedanje je mogoče opredeliti kot zaznavo čustev
in občutkov drugih ter kot pozitiven odnos do drugih in aktivno vključe-
nost v različne skupine. Samouravnavanje je nadzorovanje lastnih čustev,
sposobnost odložitve nagrade zaradi sledenja ciljem in vztrajnost kljub
morebitnim neuspehom. Uspešno upravljanje z odnosi je učinkovit nad-
zor čustev in odnosov, vzpostavljanje in ohranjanje dobrih medsebojnih
odnosov. Odgovorno sprejemanje odločitev temelji na upoštevanju vseh
pomembnih dejavnikov in poznavanju najverjetnejših posledic različnih
dejanj, spoštovanju drugih in prevzemanju osebne odgovornosti za lastne
odločitve (Weissberg, Durlak, Domitrovich in Gullotta, 2015).
Pri medvrstniškem nasilju in viktimizaciji je ključno razumevanje
vpliva teh kompetenc na pojavnost in pogostost obeh pojavov (Hymel
in Swearer, 2015). Znotraj samozavedanja je v kontekstu viktimizacije
64
