Page 63 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 63
Doživljanje nasilja v mladostništvu:
vloga odnosov z vrstniki, odnosov z učitelji
ter čustvenih in socialnih kompetenc
Tina Pivec in Ana Kozina
Medvrstniška viktimizacija (doživljanje medvrstniškega nasilja)
ostaja eno izmed najbolj raziskovanih področij in hkrati tudi
ena izmed najbolj perečih težav v šolah (Košir, Pivec, Klasinc,
Špes in Horvat, 2018). Izpostavljenost nasilju ima za učence tako kratko-
ročne kot tudi dolgoročne posledice. Te so npr. anksioznost, depresivnost,
nižja samopodoba, osamljenost in zmanjšana učna uspešnost (Hawker in
Boulton, 2000; Isaacs, Hodges in Salmivalli, 2008), zato je poznavanje
dejavnikov, ki nanjo vplivajo, ključno za vzpostavljanje učinkovitih inter-
vencij za zmanjšanje viktimizacije v šolah. V raziskavi sva se osredinili na
dejavnike na ravni odnosov z vrstniki, na ravni odnosov z učitelji in na
ravni posameznika (čustvene in socialne kompetence), ki sva jih na podla-
gi predhodnih raziskav povezali z doživljanjem nasilja v šoli.
Doživljanje medvrstniškega nasilja je še posebej težavno v času
mladostništva, saj je to obdobje, ko postanejo odnosi z vrstniki razvoj-
nopsihološko pomembni. V tem času učencem sovrstniki predstavljajo
čustveno in socialno oporo, z njimi preživijo veliko časa tako v šoli kot
izven nje, v istem obdobju postane zelo pomemben tudi socialni status
učenca (LaFontana in Cillessen, 2010). Posledično tako pozitivni vrstni-
ški odnosi predstavljajo varovalni dejavnik v kontekstu viktimizacije.
Mednje lahko štejemo prijateljstvo, socialno oporo vrstnikov in socialno
sprejetost (Card in Hodges, 2008). V šolskem kontekstu pomembno vlo-
go igrajo tudi odnosi med učenci in učitelji, za katere je bilo ugotovljeno,
da so pozitivni odnosi med učenci in učitelji varovalni dejavnik doživlja-
nja nasilja, negativni odnosi z učitelji pa dejavnik tveganja za razvoj vik-
timizacije (Elledge, Elledge, Newgent in Cavell, 2016; Troop-Gordon
61
vloga odnosov z vrstniki, odnosov z učitelji
ter čustvenih in socialnih kompetenc
Tina Pivec in Ana Kozina
Medvrstniška viktimizacija (doživljanje medvrstniškega nasilja)
ostaja eno izmed najbolj raziskovanih področij in hkrati tudi
ena izmed najbolj perečih težav v šolah (Košir, Pivec, Klasinc,
Špes in Horvat, 2018). Izpostavljenost nasilju ima za učence tako kratko-
ročne kot tudi dolgoročne posledice. Te so npr. anksioznost, depresivnost,
nižja samopodoba, osamljenost in zmanjšana učna uspešnost (Hawker in
Boulton, 2000; Isaacs, Hodges in Salmivalli, 2008), zato je poznavanje
dejavnikov, ki nanjo vplivajo, ključno za vzpostavljanje učinkovitih inter-
vencij za zmanjšanje viktimizacije v šolah. V raziskavi sva se osredinili na
dejavnike na ravni odnosov z vrstniki, na ravni odnosov z učitelji in na
ravni posameznika (čustvene in socialne kompetence), ki sva jih na podla-
gi predhodnih raziskav povezali z doživljanjem nasilja v šoli.
Doživljanje medvrstniškega nasilja je še posebej težavno v času
mladostništva, saj je to obdobje, ko postanejo odnosi z vrstniki razvoj-
nopsihološko pomembni. V tem času učencem sovrstniki predstavljajo
čustveno in socialno oporo, z njimi preživijo veliko časa tako v šoli kot
izven nje, v istem obdobju postane zelo pomemben tudi socialni status
učenca (LaFontana in Cillessen, 2010). Posledično tako pozitivni vrstni-
ški odnosi predstavljajo varovalni dejavnik v kontekstu viktimizacije.
Mednje lahko štejemo prijateljstvo, socialno oporo vrstnikov in socialno
sprejetost (Card in Hodges, 2008). V šolskem kontekstu pomembno vlo-
go igrajo tudi odnosi med učenci in učitelji, za katere je bilo ugotovljeno,
da so pozitivni odnosi med učenci in učitelji varovalni dejavnik doživlja-
nja nasilja, negativni odnosi z učitelji pa dejavnik tveganja za razvoj vik-
timizacije (Elledge, Elledge, Newgent in Cavell, 2016; Troop-Gordon
61
