Page 24 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 24
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
senzibilnosti učiteljev odvisna od njihovih lastnih izkušenj z MVN, ki
vplivajo na njihova prepričanja o tem pojavu, od zaznane kompetentnosti
za spoprijemanje s takimi situacijami in od tega, v kolikšni meri se učite-
lji zavedajo negativnih posledic MVN (Bradshaw, Sawyer in O‘Brennan,
2007; Sullivan, 2011). Zato avtorji teh študij poudarjajo, da sta senzibiliza-
cija učiteljev v zvezi z MVN in spodbujanje, da se nanj takoj odzovejo, po-
membna tako v procesu izobraževanja prihodnjih učiteljev kot tudi v nji-
hovem nadaljnjem profesionalnem razvoju.
Številne empirične študije kažejo, da so učiteljeva prepričanja o re-
snosti MVN eden od pomembnih napovednikov njihovih intervencij,
pri čemer pa učitelji različne vrste MVN zaznavajo kot različno resne oz.
ogrožajoče za psihično blagostanje učencev (Bauman in Del Rio, 2006;
Craig, Bell in Leschied, 2011; Ellis in Schutte, 2007; Holt in Keyes, 2004).
Yoon in Kerber (2003) navajata rezultate študije, v kateri sta ugotovila,
da učitelji kažejo pomembno nižjo stopnjo empatije do žrtev odnosnega
kot do žrtev fizičnega in verbalnega nasilja ter da so pripravljeni posledič-
no kar petkrat redkeje zaustaviti odnosno nasilje v primerjavi s fizičnim
in verbalnim.
Zato smo v študiji (Pečjak in Pirc, 2015) želeli ugotoviti, kako sloven-
ski učitelji zaznavajo resnost fizičnega, verbalnega in odnosnega nasilja,
kakšna je njihova empatija do žrtev posameznih vrst nasilja in kako pri-
pravljeni so posredovati pri različnih vrstah nasilja (Tabela 6). V študiji je
sodelovalo 70 učiteljev iz šestih slovenskih šol, pri čemer je bilo 32 % uči-
teljev z razredne in 68 % učiteljev s predmetne stopnje (od tega 34 % učite-
ljev naravoslovnih in 34 % učiteljev družboslovnih predmetov.
Tabela 6: Zaznave posameznih vrst MVN pri učiteljih
(N=70 učiteljev).
Vrste MVN Resnost MVN Empatija do žrtev Potreba
M (SD) M (SD) po intervenciji
Verbalno
Fizično 4.60 (0.86) 3.90 (1.97) M (SD)
Odnosno 4.61 (0.91) 3.96 (1.54) 4.86 (0.54)
3.69 (1.56) 3.64 (1.64) 4.79 (0.69)
4.18 (1.28)
Rezultati, dobljeni na slovenskem vzorcu učiteljev, so podobni tistim
v tujih študijah – učitelji dejansko zaznavajo fizično in verbalno nasilje kot
bolj resni obliki nasilja, so tudi bolj empatični do žrtev obeh omenjenih
vrst nasilja in poročajo o večji potrebi po intervenciji v primeru fizičnega
in verbalnega nasilja (Bauman in Del Rio, 2006; Kochenderdfer-Ladd in
Pelletier, 2008; Nishina in Juvonen, 2005). Razlogi za takšne podatke so
različni. Najprej: odnosno nasilje je težje zaznati kot fizično oz. verbalno,
22
senzibilnosti učiteljev odvisna od njihovih lastnih izkušenj z MVN, ki
vplivajo na njihova prepričanja o tem pojavu, od zaznane kompetentnosti
za spoprijemanje s takimi situacijami in od tega, v kolikšni meri se učite-
lji zavedajo negativnih posledic MVN (Bradshaw, Sawyer in O‘Brennan,
2007; Sullivan, 2011). Zato avtorji teh študij poudarjajo, da sta senzibiliza-
cija učiteljev v zvezi z MVN in spodbujanje, da se nanj takoj odzovejo, po-
membna tako v procesu izobraževanja prihodnjih učiteljev kot tudi v nji-
hovem nadaljnjem profesionalnem razvoju.
Številne empirične študije kažejo, da so učiteljeva prepričanja o re-
snosti MVN eden od pomembnih napovednikov njihovih intervencij,
pri čemer pa učitelji različne vrste MVN zaznavajo kot različno resne oz.
ogrožajoče za psihično blagostanje učencev (Bauman in Del Rio, 2006;
Craig, Bell in Leschied, 2011; Ellis in Schutte, 2007; Holt in Keyes, 2004).
Yoon in Kerber (2003) navajata rezultate študije, v kateri sta ugotovila,
da učitelji kažejo pomembno nižjo stopnjo empatije do žrtev odnosnega
kot do žrtev fizičnega in verbalnega nasilja ter da so pripravljeni posledič-
no kar petkrat redkeje zaustaviti odnosno nasilje v primerjavi s fizičnim
in verbalnim.
Zato smo v študiji (Pečjak in Pirc, 2015) želeli ugotoviti, kako sloven-
ski učitelji zaznavajo resnost fizičnega, verbalnega in odnosnega nasilja,
kakšna je njihova empatija do žrtev posameznih vrst nasilja in kako pri-
pravljeni so posredovati pri različnih vrstah nasilja (Tabela 6). V študiji je
sodelovalo 70 učiteljev iz šestih slovenskih šol, pri čemer je bilo 32 % uči-
teljev z razredne in 68 % učiteljev s predmetne stopnje (od tega 34 % učite-
ljev naravoslovnih in 34 % učiteljev družboslovnih predmetov.
Tabela 6: Zaznave posameznih vrst MVN pri učiteljih
(N=70 učiteljev).
Vrste MVN Resnost MVN Empatija do žrtev Potreba
M (SD) M (SD) po intervenciji
Verbalno
Fizično 4.60 (0.86) 3.90 (1.97) M (SD)
Odnosno 4.61 (0.91) 3.96 (1.54) 4.86 (0.54)
3.69 (1.56) 3.64 (1.64) 4.79 (0.69)
4.18 (1.28)
Rezultati, dobljeni na slovenskem vzorcu učiteljev, so podobni tistim
v tujih študijah – učitelji dejansko zaznavajo fizično in verbalno nasilje kot
bolj resni obliki nasilja, so tudi bolj empatični do žrtev obeh omenjenih
vrst nasilja in poročajo o večji potrebi po intervenciji v primeru fizičnega
in verbalnega nasilja (Bauman in Del Rio, 2006; Kochenderdfer-Ladd in
Pelletier, 2008; Nishina in Juvonen, 2005). Razlogi za takšne podatke so
različni. Najprej: odnosno nasilje je težje zaznati kot fizično oz. verbalno,
22
