Page 23 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 23
pečjak in t. pirc ■ psihološki vidiki medvrstniškega nasilja v šolah ...
Tabela 5: Razlike v zaznavah šolske klime med učenci, ki niso nasilni,
občasnimi nasilneži in kroničnimi nasilneži.
Šolska klima Učenci Občasni Kronični F p η2
ne-nasilneži nasilneži nasilneži (df =2)
Razširjenost M(SD) M(SD) .03
MVN M(SD) 3.389 .035* .42
Agresivna stališča 11.21 (2.73) 12.04 (2.27) 26.650 .000*** .14
Pripravljenost 10.71 (2.80) 5.142 .006**
za iskanje pomoči 12.82 (3.64) 17.05 (3.71)
11.29 (3.84)
24.33 (4.89) 21.91 (4.10)
25.15 (4.86)
Opombe: N =200 – učenci, ki niso nasilni; N=185 – občasni nasilneži; N=23
– kronični nasilneži; p<05*; p<.01**; p<.001***; η2 – velikost učinka; Razširjenost
MVN: min=5, max=20; Agresivna stališča: min=7, max=28; Pripravljenost
za iskanje pomoči: min=9, max=36.
pomoči – kronični nasilneži so najmanj pripravljeni iskati pomoč pri uči-
teljih, občasni bolj in nenasilneži najbolj. Hkrati kronični nasilneži naj-
bolj zaznavajo učitelje, kot da jim ni mar, kako se učenci počutijo, da učen-
cem ne povedo jasno, da nasilja ne bodo dopuščali ter da je pravila treba
upoštevati. Dobljeni rezultati so skladni s teorijo avtoritativne discipline
(Gregory in Cornell, 2009), ki poudarja potrebo po jasnih šolskih pravi-
lih in učiteljevi podpori pri uveljavljanju teh pravil v razredu z namenom
zmanjševanja MVN. Primerjava med kroničnimi in občasnimi žrtvami
pokaže, da imajo slednje manj izražena agresivna stališča do vrstnikov, da
so hitreje pripravljene poiskati pomoč učitelja v povezavi z MVN in da
v splošnem zaznavajo šolsko klimo kot bolj podporno. Dobljeni rezulta-
ti nakazujejo, da je na šolah – poleg krizno-kurativnega dela s kronični-
mi nasilneži – smiselno oz. pomembno tudi preventivno delo z občasnimi
nasilneži. Glede na to, da imajo ti ugodnejša prepričanja, lahko sklepamo,
da bi s takšnim pristopom hitreje in bolj učinkovito delovali na zmanjša-
nje nasilja z njihove strani kot v primeru kroničnih nasilnežev.
Vloga učiteljev pri oblikovanju šolske kulture na področju
medvrstniškega nasilja
Izpostavili smo že, da imajo pri ustvarjanju šolske kulture, ki ne dopu-
šča MVN, zelo pomembno vlogo učitelji. Zaradi svojega položaja so ver-
jetno učitelji tisti, ki imajo največjo moč za zaustavitev tega nasilja na šoli.
Pri tem pa je od njihove senzibilnosti odvisno, ali oz. v kolikšni meri bodo
zaznali to nasilje. Zato je seveda pomembno vprašanje, kateri dejavniki
so tisti, ki napovedujejo večjo občutljivost učiteljev za zaznavanje in po-
sledično za obravnavo oz. zaustavitev MVN. Študije kažejo, da je stopnja
21
Tabela 5: Razlike v zaznavah šolske klime med učenci, ki niso nasilni,
občasnimi nasilneži in kroničnimi nasilneži.
Šolska klima Učenci Občasni Kronični F p η2
ne-nasilneži nasilneži nasilneži (df =2)
Razširjenost M(SD) M(SD) .03
MVN M(SD) 3.389 .035* .42
Agresivna stališča 11.21 (2.73) 12.04 (2.27) 26.650 .000*** .14
Pripravljenost 10.71 (2.80) 5.142 .006**
za iskanje pomoči 12.82 (3.64) 17.05 (3.71)
11.29 (3.84)
24.33 (4.89) 21.91 (4.10)
25.15 (4.86)
Opombe: N =200 – učenci, ki niso nasilni; N=185 – občasni nasilneži; N=23
– kronični nasilneži; p<05*; p<.01**; p<.001***; η2 – velikost učinka; Razširjenost
MVN: min=5, max=20; Agresivna stališča: min=7, max=28; Pripravljenost
za iskanje pomoči: min=9, max=36.
pomoči – kronični nasilneži so najmanj pripravljeni iskati pomoč pri uči-
teljih, občasni bolj in nenasilneži najbolj. Hkrati kronični nasilneži naj-
bolj zaznavajo učitelje, kot da jim ni mar, kako se učenci počutijo, da učen-
cem ne povedo jasno, da nasilja ne bodo dopuščali ter da je pravila treba
upoštevati. Dobljeni rezultati so skladni s teorijo avtoritativne discipline
(Gregory in Cornell, 2009), ki poudarja potrebo po jasnih šolskih pravi-
lih in učiteljevi podpori pri uveljavljanju teh pravil v razredu z namenom
zmanjševanja MVN. Primerjava med kroničnimi in občasnimi žrtvami
pokaže, da imajo slednje manj izražena agresivna stališča do vrstnikov, da
so hitreje pripravljene poiskati pomoč učitelja v povezavi z MVN in da
v splošnem zaznavajo šolsko klimo kot bolj podporno. Dobljeni rezulta-
ti nakazujejo, da je na šolah – poleg krizno-kurativnega dela s kronični-
mi nasilneži – smiselno oz. pomembno tudi preventivno delo z občasnimi
nasilneži. Glede na to, da imajo ti ugodnejša prepričanja, lahko sklepamo,
da bi s takšnim pristopom hitreje in bolj učinkovito delovali na zmanjša-
nje nasilja z njihove strani kot v primeru kroničnih nasilnežev.
Vloga učiteljev pri oblikovanju šolske kulture na področju
medvrstniškega nasilja
Izpostavili smo že, da imajo pri ustvarjanju šolske kulture, ki ne dopu-
šča MVN, zelo pomembno vlogo učitelji. Zaradi svojega položaja so ver-
jetno učitelji tisti, ki imajo največjo moč za zaustavitev tega nasilja na šoli.
Pri tem pa je od njihove senzibilnosti odvisno, ali oz. v kolikšni meri bodo
zaznali to nasilje. Zato je seveda pomembno vprašanje, kateri dejavniki
so tisti, ki napovedujejo večjo občutljivost učiteljev za zaznavanje in po-
sledično za obravnavo oz. zaustavitev MVN. Študije kažejo, da je stopnja
21
