Page 22 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 22
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Tabela 4: Razlike v zaznani šolski klimi med učenci, ki niso žrtve,
občasnimi žrtvami in kroničnimi žrtvami.
Šolska klima Učenci Občasne Kronične F p η2
ne-žrtve žrtve žrtve (df =2)
Razširjenost M(SD) M(SD) M(SD) .51
MVN 16.140 .000*** .26
Agresivna stališča 10.49 (2.71) 11.12 (2.64) 13.54 (2.39) 3.783 .024* .07
Pripravljenost .650 .523
za iskanje pomoči 12.21 (4.10) 12.12 (3.68) 14.40 (4.56)
24.74 (4.75) 24.59 (5.06) 23.56 (4.89)
Opombe: N=201 – učenci, ki niso žrtve; N=184 – občasne žrtve; N=26 –
kronične žrtve; p<.05*; p<.001***; η2 – velikost učinka; Razširjenost MVN:
min=5, max=20; Agresivna stališča: min=7, max=28; Pripravljenost za iskanje
pomoči: min=9, max=36.
hoc testi smo ugotovili, da kronične žrtve v pomembno večji meri zazna-
vajo, da šola dopušča MVN glede oblačil, narodnosti in spolne usmer-
jenosti, kot to zaznava skupina občasnih žrtev (I–J=2.3156, p<.000); naj-
manj pa to zaznavajo učenci, ki niso žrtve MVN (I–J =.7303, p<.05). Tako
občasne kot kronične žrtve torej zaznavajo več MVN v primerjavi z učen-
ci, ki niso žrtve. Učenci žrtve imajo občutek, da šola dopušča različne
oblike nasilja. Hkrati pa se zdi, da učenci, ki niso žrtve, morda niso dovolj
občutljivi na ta pojav – kot da MVN ne obstaja, če se to ne dogaja njim.
Do takšne naravnanosti pride v individualistično orientirani šolski klimi,
kjer je prisotna filozofija, da zadošča, če vsak poskrbi le zase – tako na uč-
nem kot na socialnem področju.
Ugotovili smo tudi, da imajo kronične žrtve bolj agresivna stališča
kot občasne žrtve (I–J=- 2.2798, p<.05) in kot učenci, ki niso žrtve MVN
(I–J=- 2.1889, p<.05). Kronične žrtve zaznavajo, da šola dopušča MVN za
socialno afirmacijo učencev – da je torej agresivnost sprejemljiv način do-
kazovanja učencev in način zabavanja z vrstniki ter da agresivne reakcije
predstavljajo enega sprejemljivih načinov razreševanja konfliktov.
Razlike v zaznavah šolske klime na področju MVN pri nasilnežih so
prikazane v Tabeli 5.
Največje razlike med posameznimi skupinami so se pokazale pri
agresivnih stališčih, pri čemer rezultati kažejo, da so kronični nasilneži
pomembno bolj prepričani, da šola v socialnih situacijah dopušča dokazo-
vanje s pomočjo nasilja, kot so v to prepričani občasni nasilneži (post-hoc
test I–J=4.2273, p<.000), ti pa v to verjamejo pomembno bolj kot učen-
ci, ki niso nasilni (I–J=-1.3795, p<.000). Rezultati kažejo nekoliko manj-
še, vendar pomembne razlike tudi v pripravljenosti učencev za iskanje
20
Tabela 4: Razlike v zaznani šolski klimi med učenci, ki niso žrtve,
občasnimi žrtvami in kroničnimi žrtvami.
Šolska klima Učenci Občasne Kronične F p η2
ne-žrtve žrtve žrtve (df =2)
Razširjenost M(SD) M(SD) M(SD) .51
MVN 16.140 .000*** .26
Agresivna stališča 10.49 (2.71) 11.12 (2.64) 13.54 (2.39) 3.783 .024* .07
Pripravljenost .650 .523
za iskanje pomoči 12.21 (4.10) 12.12 (3.68) 14.40 (4.56)
24.74 (4.75) 24.59 (5.06) 23.56 (4.89)
Opombe: N=201 – učenci, ki niso žrtve; N=184 – občasne žrtve; N=26 –
kronične žrtve; p<.05*; p<.001***; η2 – velikost učinka; Razširjenost MVN:
min=5, max=20; Agresivna stališča: min=7, max=28; Pripravljenost za iskanje
pomoči: min=9, max=36.
hoc testi smo ugotovili, da kronične žrtve v pomembno večji meri zazna-
vajo, da šola dopušča MVN glede oblačil, narodnosti in spolne usmer-
jenosti, kot to zaznava skupina občasnih žrtev (I–J=2.3156, p<.000); naj-
manj pa to zaznavajo učenci, ki niso žrtve MVN (I–J =.7303, p<.05). Tako
občasne kot kronične žrtve torej zaznavajo več MVN v primerjavi z učen-
ci, ki niso žrtve. Učenci žrtve imajo občutek, da šola dopušča različne
oblike nasilja. Hkrati pa se zdi, da učenci, ki niso žrtve, morda niso dovolj
občutljivi na ta pojav – kot da MVN ne obstaja, če se to ne dogaja njim.
Do takšne naravnanosti pride v individualistično orientirani šolski klimi,
kjer je prisotna filozofija, da zadošča, če vsak poskrbi le zase – tako na uč-
nem kot na socialnem področju.
Ugotovili smo tudi, da imajo kronične žrtve bolj agresivna stališča
kot občasne žrtve (I–J=- 2.2798, p<.05) in kot učenci, ki niso žrtve MVN
(I–J=- 2.1889, p<.05). Kronične žrtve zaznavajo, da šola dopušča MVN za
socialno afirmacijo učencev – da je torej agresivnost sprejemljiv način do-
kazovanja učencev in način zabavanja z vrstniki ter da agresivne reakcije
predstavljajo enega sprejemljivih načinov razreševanja konfliktov.
Razlike v zaznavah šolske klime na področju MVN pri nasilnežih so
prikazane v Tabeli 5.
Največje razlike med posameznimi skupinami so se pokazale pri
agresivnih stališčih, pri čemer rezultati kažejo, da so kronični nasilneži
pomembno bolj prepričani, da šola v socialnih situacijah dopušča dokazo-
vanje s pomočjo nasilja, kot so v to prepričani občasni nasilneži (post-hoc
test I–J=4.2273, p<.000), ti pa v to verjamejo pomembno bolj kot učen-
ci, ki niso nasilni (I–J=-1.3795, p<.000). Rezultati kažejo nekoliko manj-
še, vendar pomembne razlike tudi v pripravljenosti učencev za iskanje
20
