Page 18 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 18
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
novincev s flomastri po koži in oblačilih, saj kar 85 % tarč poroča o tem.
Druge aktivnosti so bile prisotne v manjši meri. O »fazaniranju« z ele-
menti nasilja poroča 22.5 % novincev, kar pomeni, da je bil vsak drugi no-
vinec udeležen pri aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot MVN. Pri tem so
jih najpogosteje polivali z vodo (v 25 %), silili k uživanju ekstremno peko-
če hrane (v 16 %) ali obmetavali s hrano (v 14 %). Vsak sedmi novinec pa
je bil izpostavljen aktivnostim nasilnega »fazaniranja« – najpogosteje je
moral zaužiti pretirano količino alkohola (5.7 %), uživati snovi, ki se sicer
normalno ne uživajo (5.4 %), ali pa je bil žrtev fizičnega nasilja.
Tretji cilj je bil ugotoviti, kakšna stališča in občutja v zvezi s »faza-
niranjem« imajo dijaki, ki so bili tarče, tisti v dvojni vlogi tarče-opazo-
valca in opazovalci. Rezultati so zanimivi zlasti v tistem delu, ki kaže, da
so najbolj kritični do tega pojava opazovalci. Ti imajo namreč pomemb-
no bolj negativna stališča do »fazaniranja« v primerjavi s tarčami in tar-
čami-opazovalci (F(2)=2.49, p<.05, η2 =.190) ter tudi pomembno bolj
negativna občutja kot ostali dve skupini ob opazovanju »fazaniranja«
(F(2)=11.92, p<.001, η2=.278). Velikost učinka teh razlik pri opazovalcih
je tako pri stališčih kot občutjih do »fazaniranja« velika. Poročajo, da
predstavlja »fazaniranje« poniževanje novincev, da jim je ob tem nepri-
jetno in da so prizadeti. Zato se postavlja vprašanje, zakaj opazovalci ne
naredijo česa, da bi zaustavili »fazaniranje«, še zlasti, kadar preraste iz
blažjih oblik v nasilje. Razloge za to verjetno lahko iščemo v različnih me-
hanizmih moralnega opravičevanja, kot npr., da gre za tradicijo (Bandura,
1999), in/ali v njihovi potrebi po konformiranju. Poleg tega imajo opazo-
valci dijaki-novinci malo socialne moči in veliko potrebo po pripadnosti
šoli. Zato dijaki prvih letnikov praviloma težje zaustavijo nasilje pri »fa-
zaniranju«. To lažje naredijo dijaki višjih letnikov, ki imajo več socialne
moči in višjo socialno pozicijo.
Zaradi moči, ki jo imajo pri MVN v šolah opazovalci, to vlogo v na-
daljevanju podrobneje predstavljamo.
Vloge opazovalcev pri medvrstniškem nasilju
V skoraj petdesetletnem raziskovanju MVN v šoli so raziskovalci večji del
pozornosti namenjali dvema vlogama učencev, ki sta bili aktivno udeleže-
ni v MVN – nasilnežu in žrtvi. Ugotavljali so njune značilnosti, ogroža-
joče in varovalne dejavnike pri enem in drugem ipd. Bistveno manjša po-
zornost pa je bila namenjena množici tistih, ki so pri tem nasilju prisotni
kot opazovalci. Zavedati se je treba, da pri MVN ne gre le za diadni odnos
med nasilnežem in žrtvijo, pač pa so vanj hote ali nehote vključeni tudi ti-
sti, ki so prisotni ob teh dejanjih – učenci opazovalci. MVN naj bi se na-
mreč kar v 85-ih odstotkih odvijalo ob prisotnosti vrstnikov (Pepler in
16
novincev s flomastri po koži in oblačilih, saj kar 85 % tarč poroča o tem.
Druge aktivnosti so bile prisotne v manjši meri. O »fazaniranju« z ele-
menti nasilja poroča 22.5 % novincev, kar pomeni, da je bil vsak drugi no-
vinec udeležen pri aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot MVN. Pri tem so
jih najpogosteje polivali z vodo (v 25 %), silili k uživanju ekstremno peko-
če hrane (v 16 %) ali obmetavali s hrano (v 14 %). Vsak sedmi novinec pa
je bil izpostavljen aktivnostim nasilnega »fazaniranja« – najpogosteje je
moral zaužiti pretirano količino alkohola (5.7 %), uživati snovi, ki se sicer
normalno ne uživajo (5.4 %), ali pa je bil žrtev fizičnega nasilja.
Tretji cilj je bil ugotoviti, kakšna stališča in občutja v zvezi s »faza-
niranjem« imajo dijaki, ki so bili tarče, tisti v dvojni vlogi tarče-opazo-
valca in opazovalci. Rezultati so zanimivi zlasti v tistem delu, ki kaže, da
so najbolj kritični do tega pojava opazovalci. Ti imajo namreč pomemb-
no bolj negativna stališča do »fazaniranja« v primerjavi s tarčami in tar-
čami-opazovalci (F(2)=2.49, p<.05, η2 =.190) ter tudi pomembno bolj
negativna občutja kot ostali dve skupini ob opazovanju »fazaniranja«
(F(2)=11.92, p<.001, η2=.278). Velikost učinka teh razlik pri opazovalcih
je tako pri stališčih kot občutjih do »fazaniranja« velika. Poročajo, da
predstavlja »fazaniranje« poniževanje novincev, da jim je ob tem nepri-
jetno in da so prizadeti. Zato se postavlja vprašanje, zakaj opazovalci ne
naredijo česa, da bi zaustavili »fazaniranje«, še zlasti, kadar preraste iz
blažjih oblik v nasilje. Razloge za to verjetno lahko iščemo v različnih me-
hanizmih moralnega opravičevanja, kot npr., da gre za tradicijo (Bandura,
1999), in/ali v njihovi potrebi po konformiranju. Poleg tega imajo opazo-
valci dijaki-novinci malo socialne moči in veliko potrebo po pripadnosti
šoli. Zato dijaki prvih letnikov praviloma težje zaustavijo nasilje pri »fa-
zaniranju«. To lažje naredijo dijaki višjih letnikov, ki imajo več socialne
moči in višjo socialno pozicijo.
Zaradi moči, ki jo imajo pri MVN v šolah opazovalci, to vlogo v na-
daljevanju podrobneje predstavljamo.
Vloge opazovalcev pri medvrstniškem nasilju
V skoraj petdesetletnem raziskovanju MVN v šoli so raziskovalci večji del
pozornosti namenjali dvema vlogama učencev, ki sta bili aktivno udeleže-
ni v MVN – nasilnežu in žrtvi. Ugotavljali so njune značilnosti, ogroža-
joče in varovalne dejavnike pri enem in drugem ipd. Bistveno manjša po-
zornost pa je bila namenjena množici tistih, ki so pri tem nasilju prisotni
kot opazovalci. Zavedati se je treba, da pri MVN ne gre le za diadni odnos
med nasilnežem in žrtvijo, pač pa so vanj hote ali nehote vključeni tudi ti-
sti, ki so prisotni ob teh dejanjih – učenci opazovalci. MVN naj bi se na-
mreč kar v 85-ih odstotkih odvijalo ob prisotnosti vrstnikov (Pepler in
16
