Page 188 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 188
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
participating in the research. After testing the normality of distributions,
non-parametric Mann Whitney U tests were conducted to test the dif-
ferences between the samples of students and teachers, namely in the per-
ceptions of school climate and violence against teachers. The results have
shown that students have a more negative opinion than teachers concern-
ing all subscales of school climate. More significant statistical differenc-
es regarding the test of perception of students’ violence against teachers
are determined only in the items relating to teachers being called offen-
sive names and having frequent arguments. As many as 3% of teachers
have experienced a threat to be injured by students and 2% of them have
been physically assaulted. The results of the regression analysis show that
items measuring school climate together explain the statistically signifi-
cant amount of variation of all tested forms of violence, apart from the
teachers’ experience of physical violence from students.
Keywords: violence against teachers, school climate, students, teachers
Tina Pivec in Ana Kozina
DOŽIVLJANJE NASILJA V MLADOSTNIŠTVU:
VLOGA ODNOSOV Z VRSTNIKI, ODNOSOV Z UČITELJI
TER ČUSTVENIH IN SOCIALNIH KOMPETENC
Doživljanje medvrstniškega nasilja (t. i. viktimizacija) v mladostništvu
predstavlja dejavnik tveganja za pojav psihosocialnih težav in ima nega-
tivne posledice za posameznika tudi kasneje v življenju. Zaradi poman-
jkanja raziskav na področju čustvenih in socialnih kompetenc (empati-
ja, samozavedanje in samopodoba), vrstniških odnosov (pozitivni odnosi
z vrstniki, težavno vedenje in prosocialno vedenje) in odnosov učencev z
učitelji (pozitivnih in negativnih) v kontekstu viktimizacije v slovenskem
šolskem prostoru je bil namen raziskave preveriti napovedno vrednost
omenjenih dejavnikov pri pojavu viktimizacije. Podatki so bili zbrani v
pilotni raziskavi v sklopu projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spret-
nosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost. V raziskavi je sodelova-
lo 123 učencev iz šestih osnovnih šol, starih med 13 in 15 let (M=13,20;
SD=0,42). V analizah je bil uporabljen Olweusov vprašalnik nasilnež/
žrtev (OBVQ, Olweus, 1996; lestvica viktimizacije) za merjenje vik-
timizacije; slovenska različica Vprašalnika prednosti in slabosti (SDQ,
Goodman, 1997) za merjenje odnosov z vrstniki; Lestvica »učitelj kot so-
cialni kontekst« (TASC, Belmont, Skinner, Wellbron in Connell, 1992)
in vprašalnik, povzet iz raziskave PISA 2015 (OECD, 2017), za merjen-
je odnosov z učitelji; vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ II, Marsh,
1992), vprašalnik empatije (IRI; Davis, 1980) in Kentuckyjeva lestvi-
ca čuječnosti (Baer, Smith in Allen, 2004) za merjenje čustvenih ter
186
participating in the research. After testing the normality of distributions,
non-parametric Mann Whitney U tests were conducted to test the dif-
ferences between the samples of students and teachers, namely in the per-
ceptions of school climate and violence against teachers. The results have
shown that students have a more negative opinion than teachers concern-
ing all subscales of school climate. More significant statistical differenc-
es regarding the test of perception of students’ violence against teachers
are determined only in the items relating to teachers being called offen-
sive names and having frequent arguments. As many as 3% of teachers
have experienced a threat to be injured by students and 2% of them have
been physically assaulted. The results of the regression analysis show that
items measuring school climate together explain the statistically signifi-
cant amount of variation of all tested forms of violence, apart from the
teachers’ experience of physical violence from students.
Keywords: violence against teachers, school climate, students, teachers
Tina Pivec in Ana Kozina
DOŽIVLJANJE NASILJA V MLADOSTNIŠTVU:
VLOGA ODNOSOV Z VRSTNIKI, ODNOSOV Z UČITELJI
TER ČUSTVENIH IN SOCIALNIH KOMPETENC
Doživljanje medvrstniškega nasilja (t. i. viktimizacija) v mladostništvu
predstavlja dejavnik tveganja za pojav psihosocialnih težav in ima nega-
tivne posledice za posameznika tudi kasneje v življenju. Zaradi poman-
jkanja raziskav na področju čustvenih in socialnih kompetenc (empati-
ja, samozavedanje in samopodoba), vrstniških odnosov (pozitivni odnosi
z vrstniki, težavno vedenje in prosocialno vedenje) in odnosov učencev z
učitelji (pozitivnih in negativnih) v kontekstu viktimizacije v slovenskem
šolskem prostoru je bil namen raziskave preveriti napovedno vrednost
omenjenih dejavnikov pri pojavu viktimizacije. Podatki so bili zbrani v
pilotni raziskavi v sklopu projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spret-
nosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost. V raziskavi je sodelova-
lo 123 učencev iz šestih osnovnih šol, starih med 13 in 15 let (M=13,20;
SD=0,42). V analizah je bil uporabljen Olweusov vprašalnik nasilnež/
žrtev (OBVQ, Olweus, 1996; lestvica viktimizacije) za merjenje vik-
timizacije; slovenska različica Vprašalnika prednosti in slabosti (SDQ,
Goodman, 1997) za merjenje odnosov z vrstniki; Lestvica »učitelj kot so-
cialni kontekst« (TASC, Belmont, Skinner, Wellbron in Connell, 1992)
in vprašalnik, povzet iz raziskave PISA 2015 (OECD, 2017), za merjen-
je odnosov z učitelji; vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ II, Marsh,
1992), vprašalnik empatije (IRI; Davis, 1980) in Kentuckyjeva lestvi-
ca čuječnosti (Baer, Smith in Allen, 2004) za merjenje čustvenih ter
186
