Page 185 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 185
Povzetki/Abstracts
Sonja Pečjak, Tina Pirc
PSIHOLOŠKI VIDIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V ŠOLAH:
UGOTOVITVE NEKATERIH SLOVENSKIH RAZISKAV
V prispevku prikazujemo psihološko raziskovanje različnih vidikov
medvrstniškega nasilja (MVN) – pojava, ki je prisoten na vseh šolah.
Najprej izpostavljamo nekatere konceptualne in metodološke dileme ra-
ziskovanja MVN, kot so jasna opredelitev medvrstniškega nasilja in s tem
povezana veljavnost merjenja pojava, zagate pri raziskovanju tega nasilja in
veljavnost primerjalnih analiz o pojavnosti MVN v različnih (kulturnih)
okoljih. Temu sledi opis lastnih raziskovalnih rezultatov s tega področja
v preteklih letih, pri čemer so ti rezultati deskriptivne narave in zajema-
jo vprašanja, kot so: kakšna je razširjenost MVN; ali je iniciacijski obred
»fazaniranja« v srednjih šolah MVN ali ne; kakšno vlogo imajo pri tem
nasilju opazovalci; kakšna je povezanost MVN s šolsko kulturo ter o kat-
erih vrstah intervencij pri obravnavi in zaustavljanju MVN v šoli poročajo
učitelji. Zbrani rezultati pri slovenskih otrocih in mladostnikih kažejo,
da je tega nasilja pomembno več v osnovni kot srednji šoli, več med fanti
kot dekleti in več med učno manj uspešnimi učenci. Nadalje smo ugotovi-
li, da je sprejemni obred dijakov-novincev (t. i. »fazaniranje«) v srednjih
šolah močno razširjen, saj 79 % novincev poroča, da so mu bili podvrženi,
od tega kar 43 % od njih neprostovoljno, ter da so bile pri tem v 28 %
prisotne dejavnosti, ki bi jih lahko označili kot MVN, tudi hujših oblik.
Z empiričnimi podatki smo potrdili pomembno vlogo učencev opazov-
alcev (aktivnih in pasivnih spodbujevalcev nasilnežev, ignorantov in za-
govornikov žrtve), ki s svojimi odzivi pomembno vplivajo na razširjenost
183
Sonja Pečjak, Tina Pirc
PSIHOLOŠKI VIDIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V ŠOLAH:
UGOTOVITVE NEKATERIH SLOVENSKIH RAZISKAV
V prispevku prikazujemo psihološko raziskovanje različnih vidikov
medvrstniškega nasilja (MVN) – pojava, ki je prisoten na vseh šolah.
Najprej izpostavljamo nekatere konceptualne in metodološke dileme ra-
ziskovanja MVN, kot so jasna opredelitev medvrstniškega nasilja in s tem
povezana veljavnost merjenja pojava, zagate pri raziskovanju tega nasilja in
veljavnost primerjalnih analiz o pojavnosti MVN v različnih (kulturnih)
okoljih. Temu sledi opis lastnih raziskovalnih rezultatov s tega področja
v preteklih letih, pri čemer so ti rezultati deskriptivne narave in zajema-
jo vprašanja, kot so: kakšna je razširjenost MVN; ali je iniciacijski obred
»fazaniranja« v srednjih šolah MVN ali ne; kakšno vlogo imajo pri tem
nasilju opazovalci; kakšna je povezanost MVN s šolsko kulturo ter o kat-
erih vrstah intervencij pri obravnavi in zaustavljanju MVN v šoli poročajo
učitelji. Zbrani rezultati pri slovenskih otrocih in mladostnikih kažejo,
da je tega nasilja pomembno več v osnovni kot srednji šoli, več med fanti
kot dekleti in več med učno manj uspešnimi učenci. Nadalje smo ugotovi-
li, da je sprejemni obred dijakov-novincev (t. i. »fazaniranje«) v srednjih
šolah močno razširjen, saj 79 % novincev poroča, da so mu bili podvrženi,
od tega kar 43 % od njih neprostovoljno, ter da so bile pri tem v 28 %
prisotne dejavnosti, ki bi jih lahko označili kot MVN, tudi hujših oblik.
Z empiričnimi podatki smo potrdili pomembno vlogo učencev opazov-
alcev (aktivnih in pasivnih spodbujevalcev nasilnežev, ignorantov in za-
govornikov žrtve), ki s svojimi odzivi pomembno vplivajo na razširjenost
183
