Page 182 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 182
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Weiss, 1998). Rezultati raziskave kažejo, da so vidni pozitivni učinki uved-
be vrstniške mediacije na osebnostni ravni pri učencih in na ravni šole.
Na eni strani učenci vsakodnevno uporabljajo mediacijske veščine, prav
tako pa mediacija vpliva na prosocialno vedenje in na manj medvrstniške-
ga nasilja. Pomembni dejavniki, ki k temu lahko prispevajo, so medvrstni-
ški vpliv, motivi učencev, ki želijo postati vrstniški mediatorji, osebnostne
značilnosti mediatorjev in usposabljanje za mediatorje. Kaže se, da gre za
posameznike, ki želijo pomagati sovrstnikom. Tudi Rugelj (2011) je ugo-
tovila, da se učenci odločijo postati vrstniški mediatorji, da bi pomagali
drugim. Zelo pomembna je tudi velika mera empatičnosti teh vrstnikov.
Pomembno za mladostnike je tudi, da jim pri reševanju konfliktov poma-
ga vrstnik in ne odrasla oseba, saj ima mladostnik tako občutek, da ga me-
diator bolje razume (Baginsky, 2004; Cohen, 2012). Mediatorji se naučijo
mediacijskih tehnik, ki jih lahko uporabljajo pri lastnih in tujih konflik-
tih. S spretnostmi, ki jih pridobijo, lahko odgovorno in uspešno odreagi-
rajo v primeru medvrstniškega nasilja.
Uporabna vrednost raziskave je v njeni tematiki, saj je vrstniška me-
diacija dokaj nova preventivna dejavnost v slovenskem šolskem prostoru.
Prav tako je področje osebnostnih lastnosti vrstniškega mediatorja s stra-
ni psihologov precej neraziskano. Glede na rezultate raziskave je vrstniška
mediacija prinesla pozitivne učinke v slovenski šolski prostor, zelo ugodno
je vplivala na spremembo šolske klime. V raziskavi smo dobili tudi infor-
macijo, da mediacija vpliva na zmanjšanje medvrstniškega nasilja. Ker šole
sistematično ne evalvirajo učinkov vrstniške mediacije, bi se lahko nadalje
raziskalo povezanost med vrstniško mediacijo in medvrstniškim nasiljem.
Literatura
Aluja, A., Del Barrio, V., in Garcia, F.L. (2004) Bryant‘s empathy index for
children and adolescents: psychometric properties in the spanish lan-
guage, Psychological Reports 95, str. 257−262.
Baginsky, W. Peer mediation in the UK: a guide for schools. http://www.
nspcc.org.uk/inform/publications/downloads/peermediationinthe-
uk_wdf48055.pdf. (15. 9. 2013).
Berčič, D. (2008) Vrstniška mediacija, Didakta 18/19/129, str. 13−18.
Berndt, T., in Keefe, K. (1995) Friend‘ s influence on adolescents adjustment
to school, Child Development 66, str. 1312−1329.
Bodine, R. J., Crawford, D. K., in Schrumpf, F. (2010) Vrstniška mediaci-
ja: reševanje konfliktov v šolah: vrstniški priročnik. Ljubljana: Zavod
Rakmo.
180
Weiss, 1998). Rezultati raziskave kažejo, da so vidni pozitivni učinki uved-
be vrstniške mediacije na osebnostni ravni pri učencih in na ravni šole.
Na eni strani učenci vsakodnevno uporabljajo mediacijske veščine, prav
tako pa mediacija vpliva na prosocialno vedenje in na manj medvrstniške-
ga nasilja. Pomembni dejavniki, ki k temu lahko prispevajo, so medvrstni-
ški vpliv, motivi učencev, ki želijo postati vrstniški mediatorji, osebnostne
značilnosti mediatorjev in usposabljanje za mediatorje. Kaže se, da gre za
posameznike, ki želijo pomagati sovrstnikom. Tudi Rugelj (2011) je ugo-
tovila, da se učenci odločijo postati vrstniški mediatorji, da bi pomagali
drugim. Zelo pomembna je tudi velika mera empatičnosti teh vrstnikov.
Pomembno za mladostnike je tudi, da jim pri reševanju konfliktov poma-
ga vrstnik in ne odrasla oseba, saj ima mladostnik tako občutek, da ga me-
diator bolje razume (Baginsky, 2004; Cohen, 2012). Mediatorji se naučijo
mediacijskih tehnik, ki jih lahko uporabljajo pri lastnih in tujih konflik-
tih. S spretnostmi, ki jih pridobijo, lahko odgovorno in uspešno odreagi-
rajo v primeru medvrstniškega nasilja.
Uporabna vrednost raziskave je v njeni tematiki, saj je vrstniška me-
diacija dokaj nova preventivna dejavnost v slovenskem šolskem prostoru.
Prav tako je področje osebnostnih lastnosti vrstniškega mediatorja s stra-
ni psihologov precej neraziskano. Glede na rezultate raziskave je vrstniška
mediacija prinesla pozitivne učinke v slovenski šolski prostor, zelo ugodno
je vplivala na spremembo šolske klime. V raziskavi smo dobili tudi infor-
macijo, da mediacija vpliva na zmanjšanje medvrstniškega nasilja. Ker šole
sistematično ne evalvirajo učinkov vrstniške mediacije, bi se lahko nadalje
raziskalo povezanost med vrstniško mediacijo in medvrstniškim nasiljem.
Literatura
Aluja, A., Del Barrio, V., in Garcia, F.L. (2004) Bryant‘s empathy index for
children and adolescents: psychometric properties in the spanish lan-
guage, Psychological Reports 95, str. 257−262.
Baginsky, W. Peer mediation in the UK: a guide for schools. http://www.
nspcc.org.uk/inform/publications/downloads/peermediationinthe-
uk_wdf48055.pdf. (15. 9. 2013).
Berčič, D. (2008) Vrstniška mediacija, Didakta 18/19/129, str. 13−18.
Berndt, T., in Keefe, K. (1995) Friend‘ s influence on adolescents adjustment
to school, Child Development 66, str. 1312−1329.
Bodine, R. J., Crawford, D. K., in Schrumpf, F. (2010) Vrstniška mediaci-
ja: reševanje konfliktov v šolah: vrstniški priročnik. Ljubljana: Zavod
Rakmo.
180
