Page 16 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 16
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Tabela 1: Razlike med skupinami žrtev in nasilnežev glede na izbrane
socioekonomske značilnosti učencev.
Žrtve/nasilneži (%) Ne-žrtve/ Občasne Kronične χ2 (df) p
Ne-nasilneži žrtve/ žrtve/ 26.158 (2) .000***
Šola osnovna Občasni
Spol srednja 34.8/42.9 Kronični 2.985 (2) .225
Obdobje fantje 53.8/50.5 nasilneži nasilneži .561 (2) .755
mladostni- dekleta 50.6/36.1 50.0/49.1 15.2/8.0 23.853 (2) .000***
štva zgodnje 47.2/57.8 43.2/44.9 11.318 (4) .023*
srednje 37.2/46.5 43.8/54.5 3.0/4.7 2.225 (4) .694
Učni uspeh pozno 46.8/45.9 46.0/39.6 5.6/9.6
54.1/50.5 51.2/46.5 6.8/2.6 12.951 (8) .114
1 37.5/25.0 45.9/50.5 11.6/7.0 34.802 (8) .000***
2 43.8/31.2 42.2/43.6 7.3/6.7
3 52.7/43.3 37.5/37.5 3.7/6.0
4 53.0/53.6 43.8/43.8 25.0/37.5
5 38.9/51.9 41.9/53.3 12.5/25.0
43.0/40.6 5.4/3.1
52.8/45.4 4.0/6.0
8.3/2.8
Opombe. p <.05*; p < .001***.
učencev, ki niso aktivno udeleženi v MVN, s starostjo povečuje, število
kroničnih žrtev pa zmanjšuje. Med učenci, ki ne sodelujejo v MVN, je po-
membno več učno uspešnih učencev.
V Sloveniji smo v zadnjih dvajsetih letih priča tudi iniciacijskemu
obredu ob sprejemu novincev v srednjo šolo, imenovanem »fazaniranje«.
Ta pojav v slovenskem prostoru s psihološkega vidika še ni bil – razen ene-
ga diplomskega dela (Kebler, 2016) – ustrezno raziskan. Zato smo s prvo
večjo psihološko študijo na to temo v Sloveniji želeli raziskati ta obred
(Pečjak in Pirc, 2019). Obred »fazaniranja«, ki je prisoten praktično na
vseh šolah, poteka kot »uradno fazaniranje«, ki ga organizirajo šole, in
kot »neuradno fazaniranje«, ko starejši dijaki izvajajo določene dejavno-
sti z novinci v šoli in izven nje. Tovrstni obred lahko ob zmanjšani kon-
troli avtoritet vodi v nasilje in izživljanje nad dijaki-novinci, kar ima lah-
ko zanje hude posledice.
Z eksploratorno študijo (Pečjak in Pirc, 2019), v kateri so sodelova-
li dijaki prvih letnikov (N=404), smo tako želeli: 1) ugotoviti razširjenost
neuradnega »fazaniranja«, kraje, kjer se to dogaja, ter (ne)prostovoljno
vključenost novincev vanj; 2) določiti vrsto in pogostost posameznih de-
javnosti »fazaniranja« ter 3) raziskati, kako novinci (tarče, opazovalci ter
tisti v dvojni vlogi tarče-opazovalci) doživljajo »fazaniranje« in kakšna
stališča ter občutja imajo
14
Tabela 1: Razlike med skupinami žrtev in nasilnežev glede na izbrane
socioekonomske značilnosti učencev.
Žrtve/nasilneži (%) Ne-žrtve/ Občasne Kronične χ2 (df) p
Ne-nasilneži žrtve/ žrtve/ 26.158 (2) .000***
Šola osnovna Občasni
Spol srednja 34.8/42.9 Kronični 2.985 (2) .225
Obdobje fantje 53.8/50.5 nasilneži nasilneži .561 (2) .755
mladostni- dekleta 50.6/36.1 50.0/49.1 15.2/8.0 23.853 (2) .000***
štva zgodnje 47.2/57.8 43.2/44.9 11.318 (4) .023*
srednje 37.2/46.5 43.8/54.5 3.0/4.7 2.225 (4) .694
Učni uspeh pozno 46.8/45.9 46.0/39.6 5.6/9.6
54.1/50.5 51.2/46.5 6.8/2.6 12.951 (8) .114
1 37.5/25.0 45.9/50.5 11.6/7.0 34.802 (8) .000***
2 43.8/31.2 42.2/43.6 7.3/6.7
3 52.7/43.3 37.5/37.5 3.7/6.0
4 53.0/53.6 43.8/43.8 25.0/37.5
5 38.9/51.9 41.9/53.3 12.5/25.0
43.0/40.6 5.4/3.1
52.8/45.4 4.0/6.0
8.3/2.8
Opombe. p <.05*; p < .001***.
učencev, ki niso aktivno udeleženi v MVN, s starostjo povečuje, število
kroničnih žrtev pa zmanjšuje. Med učenci, ki ne sodelujejo v MVN, je po-
membno več učno uspešnih učencev.
V Sloveniji smo v zadnjih dvajsetih letih priča tudi iniciacijskemu
obredu ob sprejemu novincev v srednjo šolo, imenovanem »fazaniranje«.
Ta pojav v slovenskem prostoru s psihološkega vidika še ni bil – razen ene-
ga diplomskega dela (Kebler, 2016) – ustrezno raziskan. Zato smo s prvo
večjo psihološko študijo na to temo v Sloveniji želeli raziskati ta obred
(Pečjak in Pirc, 2019). Obred »fazaniranja«, ki je prisoten praktično na
vseh šolah, poteka kot »uradno fazaniranje«, ki ga organizirajo šole, in
kot »neuradno fazaniranje«, ko starejši dijaki izvajajo določene dejavno-
sti z novinci v šoli in izven nje. Tovrstni obred lahko ob zmanjšani kon-
troli avtoritet vodi v nasilje in izživljanje nad dijaki-novinci, kar ima lah-
ko zanje hude posledice.
Z eksploratorno študijo (Pečjak in Pirc, 2019), v kateri so sodelova-
li dijaki prvih letnikov (N=404), smo tako želeli: 1) ugotoviti razširjenost
neuradnega »fazaniranja«, kraje, kjer se to dogaja, ter (ne)prostovoljno
vključenost novincev vanj; 2) določiti vrsto in pogostost posameznih de-
javnosti »fazaniranja« ter 3) raziskati, kako novinci (tarče, opazovalci ter
tisti v dvojni vlogi tarče-opazovalci) doživljajo »fazaniranje« in kakšna
stališča ter občutja imajo
14
