Page 15 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 15
s. pečjak in t. pirc ■ psihološki vidiki medvrstniškega nasilja v šolah ...
državah, ki so sodelovale v raziskavi, ugotovimo nek robusten trend, da s
starostjo upada število žrtev, nekoliko pa se poveča število nasilnežev in da
je pri starosti 11 in 13 let prisotnega več MVN kot pri starosti 15 let. Pri nas
se kaže, da imamo pri 11-letnikih bistveno manj nasilnežev in žrtev, kot je
povprečje v drugih državah; število nasilnežev in žrtev pa se pri 13-letni-
kih dvigne na raven povprečja drugih držav in ostane enako tudi še pri
15-letnikih. Dobljeni rezultati v Sloveniji navajajo na tezo, da se s proble-
matiko MVN verjetno več ukvarjajo v nižjih razredih osnovne šole in da
bi bilo treba v zvezi s tem več narediti zlasti v višjih razredih osnovne šole.
Primerljive rezultate o razširjenosti MVN, kot o njih poroča WHO,
najdemo tudi v poročilu UNICEF-a (2014). Zbrani podatki iz 106 dr-
žav kažejo pri mladostnikih med 13. in 15. letom veliko variabilnost pri
MVN: od 7 % v Tadžikistanu do 74 % mladostnikov na Samoi poroča, da
so bili nedavno žrtev MVN. Podobno oceno daje tudi poročilo organiza-
cije UNESCO (2017) – 38 % učencev iz manj razvitih držav v starosti 11–
13 let poroča, da so bili v preteklih mesecih žrtve MVN, od tega jih je bilo
8 % dnevno trpinčenih.
Tudi mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2011 je pri
učencih 4. razreda ugotavljala prisotnost MVN v šoli in pokazala, da je
bilo v Sloveniji približno 32 % učencev žrtev MVN mesečno in 18 % takih,
ki so bili žrtve tedensko (Doupona Horvat, 2011). V študiji PIRLS iz leta
2015 pa so ugotovili, da je bilo žrtev MVN 15 % na teden (Doupona, 2016).
Pri tem je bilo med otroki, ki so bili tedensko izpostavljeni MVN, pribli-
žno dve tretjini fantov.
Iz raziskav izhaja, da so nekateri učenci žrtve/nasilneži le občasno,
nekateri pa se znajdejo v teh vlogah pogosto. Zato sva S. Pečjak in T. Pirc
(2017) na vzorcu 414 učencev osnovne in srednje šole ugotavljali pogostost
vključenosti učencev v MVN glede na stopnjo šolanja, starost (učenci in
dijaki v zgodnjem, srednjem ali poznem obdobju mladostništva), spol in
učno uspešnost. Pri tem sva učence glede na pogostost izpostavljenosti
MVN razdelili v tri kategorije: nežrtve in nenasilneži (niso imeli izkušnje
MVN v zadnjem mesecu), občasne žrtve/nasilneži (vključeni v MVN en-
krat do trikrat na mesec) in kronične žrtve/nasilneži (vključeni v MVN
enkrat na teden ali večkrat). Dobljeni rezultati so prikazani v Tabeli 1.
Rezultati naše študije v splošnem potrjujejo ugotovitve tujih razi-
skav, saj kažejo na pomembne razlike med žrtvami glede na stopnjo šo-
lanja in starost. Med kroničnimi in občasnimi žrtvami je pomembno več
osnovnošolcev (mlajših mladostnikov) kot srednješolcev (starejših mla-
dostnikov). V vlogi žrtve (občasne in kronične) se pomembno pogosteje
kot fantje znajdejo dekleta, v vlogi nasilnežev (občasnih in kroničnih) pa
učno manj uspešni učenci. Empirični rezultati tudi kažejo, da se število
13
državah, ki so sodelovale v raziskavi, ugotovimo nek robusten trend, da s
starostjo upada število žrtev, nekoliko pa se poveča število nasilnežev in da
je pri starosti 11 in 13 let prisotnega več MVN kot pri starosti 15 let. Pri nas
se kaže, da imamo pri 11-letnikih bistveno manj nasilnežev in žrtev, kot je
povprečje v drugih državah; število nasilnežev in žrtev pa se pri 13-letni-
kih dvigne na raven povprečja drugih držav in ostane enako tudi še pri
15-letnikih. Dobljeni rezultati v Sloveniji navajajo na tezo, da se s proble-
matiko MVN verjetno več ukvarjajo v nižjih razredih osnovne šole in da
bi bilo treba v zvezi s tem več narediti zlasti v višjih razredih osnovne šole.
Primerljive rezultate o razširjenosti MVN, kot o njih poroča WHO,
najdemo tudi v poročilu UNICEF-a (2014). Zbrani podatki iz 106 dr-
žav kažejo pri mladostnikih med 13. in 15. letom veliko variabilnost pri
MVN: od 7 % v Tadžikistanu do 74 % mladostnikov na Samoi poroča, da
so bili nedavno žrtev MVN. Podobno oceno daje tudi poročilo organiza-
cije UNESCO (2017) – 38 % učencev iz manj razvitih držav v starosti 11–
13 let poroča, da so bili v preteklih mesecih žrtve MVN, od tega jih je bilo
8 % dnevno trpinčenih.
Tudi mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2011 je pri
učencih 4. razreda ugotavljala prisotnost MVN v šoli in pokazala, da je
bilo v Sloveniji približno 32 % učencev žrtev MVN mesečno in 18 % takih,
ki so bili žrtve tedensko (Doupona Horvat, 2011). V študiji PIRLS iz leta
2015 pa so ugotovili, da je bilo žrtev MVN 15 % na teden (Doupona, 2016).
Pri tem je bilo med otroki, ki so bili tedensko izpostavljeni MVN, pribli-
žno dve tretjini fantov.
Iz raziskav izhaja, da so nekateri učenci žrtve/nasilneži le občasno,
nekateri pa se znajdejo v teh vlogah pogosto. Zato sva S. Pečjak in T. Pirc
(2017) na vzorcu 414 učencev osnovne in srednje šole ugotavljali pogostost
vključenosti učencev v MVN glede na stopnjo šolanja, starost (učenci in
dijaki v zgodnjem, srednjem ali poznem obdobju mladostništva), spol in
učno uspešnost. Pri tem sva učence glede na pogostost izpostavljenosti
MVN razdelili v tri kategorije: nežrtve in nenasilneži (niso imeli izkušnje
MVN v zadnjem mesecu), občasne žrtve/nasilneži (vključeni v MVN en-
krat do trikrat na mesec) in kronične žrtve/nasilneži (vključeni v MVN
enkrat na teden ali večkrat). Dobljeni rezultati so prikazani v Tabeli 1.
Rezultati naše študije v splošnem potrjujejo ugotovitve tujih razi-
skav, saj kažejo na pomembne razlike med žrtvami glede na stopnjo šo-
lanja in starost. Med kroničnimi in občasnimi žrtvami je pomembno več
osnovnošolcev (mlajših mladostnikov) kot srednješolcev (starejših mla-
dostnikov). V vlogi žrtve (občasne in kronične) se pomembno pogosteje
kot fantje znajdejo dekleta, v vlogi nasilnežev (občasnih in kroničnih) pa
učno manj uspešni učenci. Empirični rezultati tudi kažejo, da se število
13
