Page 13 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 13
s. pečjak in t. pirc ■ psihološki vidiki medvrstniškega nasilja v šolah ...
obravnavajo MVN kot enovit konstrukt in ugotavljajo samo vloge, ki jih
imajo učenci v tem nasilju (žrtev, nasilnež, sočasna vloga žrtev-nasilnež),
drugi ugotavljajo vloge učencev v različnih pojavnih oblikah nasilja – pri
fizičnem, odnosnem in verbalnem nasilju, v zadnjih dvajsetih letih tudi
pri spletnem nasilju. Drugič, načini zbiranja podatkov v raziskavah so raz-
lični – največkrat raziskovalci uporabljajo vprašalnike, na katere odgovar-
jajo učenci sami ali o učencih poročajo učitelji, redkeje pa so v uporabi
druge raziskovalne tehnike – npr. intervjuji z učenci, poročanje vrstni-
kov in opazovanje učencev s strani raziskovalcev. Pri tem nekateri razisko-
valci (npr. Sanders in Phye, 2004) opozarjajo, da je najbolj zanesljiva mera
poročanja o učencih-nasilnežih nominacija s strani vrstnikov, nominaci-
ja učencev-žrtev pa enako zanesljiva kot samoporočanje. Tretjič, primer-
javo med ugotovitvami raziskav otežujejo tudi relativno ohlapni kriteriji
opredeljevanja MVN. Vprašanje je, kako vprašani razumejo, kaj pome-
ni »v daljšem časovnem obdobju … večkrat izpostavljen«. Tako nekate-
ri vprašalniki sprašujejo učence, naj pomislijo, kolikokrat so bili izposta-
vljeni posameznim vrstam MVN v zadnjem letu (Doupona Horvat, 2011;
Doupona, 2016), v zadnjih šestih mesecih (Cheng et al., 2011; Jakin, 2013),
v zadnjih dveh mesecih (Solberg in Olweus, 2003; Sapouna, 2008; Totura
et al., 2009), nekateri pa celo kolikokrat v zadnjem mesecu (Cornell, 2012;
Pečjak in Pirc, 2017). Zato seveda ti podatki niso neposredno primerljivi
med seboj, kar pa poročevalci (raziskovalci in odločevalci) velikokrat spre-
gledajo. Če obstajajo razlike v opredeljevanju »daljšega časovnega obdo-
bja«, pa so raziskovalci dokaj skladni v kriteriju, kdaj lahko govorimo o
določeni vlogi učenca pri MVN – o posamezni vlogi učenca v MVN (žr-
tev, nasilnež, nasilnež-žrtev) govorimo takrat, kadar se to nasilje pojavlja
pri učencu vsaj dva- do trikrat na mesec.
Ugotovitve raziskav o razširjenosti medvrstniškega nasilja
Pregled raziskav iz različnih kulturnih okolij pa vseeno kaže določene
splošne oz. skupne značilnosti tega pojava.
Prvič, med mlajšimi učenci v osnovni šoli je več MVN kot med starej-
šimi osnovnošolci in srednješolci (Benitez in Justicia, 2006; Olweus, 1995;
Pellegrini, 2002). MVN naj bi svoj vrh doseglo v obdobju poznega otro-
štva in zgodnjega mladostništva, potem pa postopno upada (Gofin, Palti
in Gordon, 2002; Nansel et al., 2002). Porast MVN raziskovalci pojasnju-
jejo predvsem s spremembami v socialni hierarhiji pri otrocih/mladostni-
kih v tem obdobju, ko si poskušajo na različne načine zagotoviti čim boljši
položaj v vrstniški skupini, ki jim v tem obdobju postane zelo pomemb-
na. V tem času učenci preidejo tudi iz nižje na višjo stopnjo izobraževa-
nja z nekoliko drugačno šolsko kulturo – v večje razrede z manj osebnimi
11
obravnavajo MVN kot enovit konstrukt in ugotavljajo samo vloge, ki jih
imajo učenci v tem nasilju (žrtev, nasilnež, sočasna vloga žrtev-nasilnež),
drugi ugotavljajo vloge učencev v različnih pojavnih oblikah nasilja – pri
fizičnem, odnosnem in verbalnem nasilju, v zadnjih dvajsetih letih tudi
pri spletnem nasilju. Drugič, načini zbiranja podatkov v raziskavah so raz-
lični – največkrat raziskovalci uporabljajo vprašalnike, na katere odgovar-
jajo učenci sami ali o učencih poročajo učitelji, redkeje pa so v uporabi
druge raziskovalne tehnike – npr. intervjuji z učenci, poročanje vrstni-
kov in opazovanje učencev s strani raziskovalcev. Pri tem nekateri razisko-
valci (npr. Sanders in Phye, 2004) opozarjajo, da je najbolj zanesljiva mera
poročanja o učencih-nasilnežih nominacija s strani vrstnikov, nominaci-
ja učencev-žrtev pa enako zanesljiva kot samoporočanje. Tretjič, primer-
javo med ugotovitvami raziskav otežujejo tudi relativno ohlapni kriteriji
opredeljevanja MVN. Vprašanje je, kako vprašani razumejo, kaj pome-
ni »v daljšem časovnem obdobju … večkrat izpostavljen«. Tako nekate-
ri vprašalniki sprašujejo učence, naj pomislijo, kolikokrat so bili izposta-
vljeni posameznim vrstam MVN v zadnjem letu (Doupona Horvat, 2011;
Doupona, 2016), v zadnjih šestih mesecih (Cheng et al., 2011; Jakin, 2013),
v zadnjih dveh mesecih (Solberg in Olweus, 2003; Sapouna, 2008; Totura
et al., 2009), nekateri pa celo kolikokrat v zadnjem mesecu (Cornell, 2012;
Pečjak in Pirc, 2017). Zato seveda ti podatki niso neposredno primerljivi
med seboj, kar pa poročevalci (raziskovalci in odločevalci) velikokrat spre-
gledajo. Če obstajajo razlike v opredeljevanju »daljšega časovnega obdo-
bja«, pa so raziskovalci dokaj skladni v kriteriju, kdaj lahko govorimo o
določeni vlogi učenca pri MVN – o posamezni vlogi učenca v MVN (žr-
tev, nasilnež, nasilnež-žrtev) govorimo takrat, kadar se to nasilje pojavlja
pri učencu vsaj dva- do trikrat na mesec.
Ugotovitve raziskav o razširjenosti medvrstniškega nasilja
Pregled raziskav iz različnih kulturnih okolij pa vseeno kaže določene
splošne oz. skupne značilnosti tega pojava.
Prvič, med mlajšimi učenci v osnovni šoli je več MVN kot med starej-
šimi osnovnošolci in srednješolci (Benitez in Justicia, 2006; Olweus, 1995;
Pellegrini, 2002). MVN naj bi svoj vrh doseglo v obdobju poznega otro-
štva in zgodnjega mladostništva, potem pa postopno upada (Gofin, Palti
in Gordon, 2002; Nansel et al., 2002). Porast MVN raziskovalci pojasnju-
jejo predvsem s spremembami v socialni hierarhiji pri otrocih/mladostni-
kih v tem obdobju, ko si poskušajo na različne načine zagotoviti čim boljši
položaj v vrstniški skupini, ki jim v tem obdobju postane zelo pomemb-
na. V tem času učenci preidejo tudi iz nižje na višjo stopnjo izobraževa-
nja z nekoliko drugačno šolsko kulturo – v večje razrede z manj osebnimi
11
